Ivan Simič: »Zahtevajte pomoč!«
Včeraj je bil v Sloveniji covid-19 usoden za še pet ljudi. Število okužb je višje za 28, skupno so jih doslej evidentirali 1248.
Odpri galerijo
Ivan Simič Foto: zajem zaslona
V rekordno hitrem času se pripravlja drugi paket ukrepov, je napovedal vladni govorec Jelko Kacin in obljubil, da bo drugi zakon pokril številna področja, ki jih je prvi spregledal. Namen zakona je pomagati gospodarstvu in državljanom, je zagotovil član vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo Ivan Simič. Se pa pojavljajo težave, zlasti ker spremembe niso bile informacijsko podprte, ugotavlja. Zakon vključuje čakanje na domu, plačilo prispevkov za samozaposlene in univerzalni mesečni dohodek. 16.000 samozaposlenih je že poslalo izjavo s katero zaprošajo za pomoč, navaja Simič in poudarja, naj pomoč zahtevajo za vse tri mesece tudi, če menijo da do nje ne bodo upravičeni, saj jo bo v tem primeru mogoče vračati brez obresti. Izjava je dostopna na strani FURS.
Delavci na čakanju bodo prejeli 80 odstotkov plače (vendar ne manj od zakonsko določene minimalne plače). Pri izpolnjevanju obrazcev in prošenj sicer občasno prihaja do težav, zato Simič poziva k strpnosti. Vsi delavci, ki delajo kljub epidemiji so upravičeni do kriznega dodatka je zatrdil Simič. Napovedal je še, da bo država samostojnim poklicem avtomatično vrnila socialne prispevke.
Na novinarska vprašanja o podrobnostih vladnih ukrepov Simič ni znal odgovoriti.
Po najnovejših podatkih, ki odražajo stanje epidemije koronavirusa včeraj ob 24. uri, je ta v Sloveniji doslej zahtevala 61 življenj. Včeraj je bil covid-19 usoden za še pet obolelih. Novih okužb je bilo 28, število testiranj pa 1168. Hospitaliziranih je bilo 96 oseb, na intenzivni negi 34. Iz bolnišnic so odpustili 13 ljudi. Vseh doslej potrjenih okužb je 1248. Testiranj je bilo že 37.114.
Kakšna bi lahko bila ob evidentiranih primerih okužb celostna podoba epidemije v Sloveniji? O tem sta med drugim spregovorila predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslav Petrovec in minister za zdravje dr. Tomaž Gantar. Izjavi si lahko ogledate v videu:
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je uvodoma napovedal, da bo glede rahljanja sprejetih ukrepov potrebna koordinacija Evrope. O tem se bodo danes pogovarjali tudi zdravstveni ministri iz držav članic EU. Unija je med drugim sprostila 2,7 milijarde evrov obsežen instrument, ki bo na voljo zdravstvenim sistemom v članicah.
O iskanju rešitev glede izhoda iz krize je govoril tudi dr. Gantar. »Vsi iščemo idealne rešitve. Z doseženim smo zadovoljni, potek epidemije nam je uspelo stabilizirati. Zdaj iščemo optimalne rešitve za blažitev ukrepov. Gre za previdnost ob bolezni, ki je še ne poznamo. Sproščanje ukrepov bo zelo postopno, saj so posledice sprostitve na širjenje epidemije vidne šele po dveh do treh tednih.«
Gantar je napovedal, da bodo znova stekli načrtovani pregledi. Od specialističnih na sekundarnem nivoju do določenih posegov in operacij. Pogosto so se namreč s terena oglašali zdravniki v urgentnih ambulantah. Poročali so o bolnikih, ki so predolgo čakali na pregled.
V zadnjih treh tednih je na tem področju nastal zaostanek, ki pa ga nočejo še stopnjevati. Če bolnik ne bo okužen oziroma imel respiratornih težav in stikov z okuženimi, bo obravnavan, je zagotovil. Napovedal je tudi, da načrtujejo širšo anketo oziroma testiranja, ki bodo ponudila jasnejšo sliko, koliko je dejansko okuženih oseb. To je namreč ključna informacija za nadaljnje sproščanje ukrepov, ki bo postopno.
Na že večkrat postavljeno in večkrat neodgovorjeno novinarsko vprašanje glede tega, kolikšen je v skupnem številu mrtvih zaradi epidemije delež stanovalcev domov za ostarele, ki so v Sloveniji najbolj ogrožena kategorija, tudi Gantar ni podal konkretne številke. Odgovoril je le, da stanovalci teh domov predstavljajo večino med dosedanjimi 61 žrtvami. Dodal je še, da vsi niso umrli v bolnišnicah.
Kljub temu da so vladni predstavniki velikokrat poudarjali, da so ravno domovi za starostnike točka, kjer bomo bitko s koronavirusom zmagali ali izgubili, uradne statistike o smrtih v njih ni. Po neuradnih podatkih je tri četrtine vseh umrlih v Sloveniji starostnikov iz domov. Tudi o najnovejših 28 okuženih je minister povedal, da gre večinoma za okužene v domovih za ostarele.
Zakaj v domovih ni več zdravstvenega osebja? Ker osebja ne morejo zagotoviti, je povedal Gantar. Po njegovem mnenju se tudi v bolnišnicah soočajo s pomanjkanjem medicinskih sester, dolgoročno bo treba sistem na ministrstvu za delo zastaviti drugače.
Dr. Petrovec je govoril o načrtovani raziskavi stopnje okuženosti in prebolevanja covida-19 na območju Slovenije. Prav ti podatki bodo namreč dragoceni in temeljni za vzpostavljanje ukrepov za ponovni zagon družbenega življenja in gospodarstva. Na omejenem vzorcu ljudi bodo poskušali ugotoviti stopnjo okuženosti oziroma prekuženosti, raziskavo pa bo vodil Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo UKC v Ljubljani. Sledila bo podobnim, ki so jih ali jih še bodo opravili v državi, kot so Nemčija, Avstrija ali Islandija.
Teste za dokazovanje protiteles že imajo, četudi velja po besedah dr. Petrovca v svetu zanje izjemno povpraševanje. Zaradi tega so v Sloveniji v zelo omejeni količini. Sicer gre za teste, ki lahko povedo, ali smo se s koronavirusom že srečali in okužbo preboleli, seveda pa ne dokazujejo imunosti.
V raziskavo bodo vključili od tisoč do 1500 ljudi, tako odrasle kot otroke iz različnih geografskih regij. Preiskovancem bodo vzeli bris in vzorec krvi, z njimi bodo opravili tudi anketo. Preiskava bo odgovorila tudi na vprašanje prisotnosti okuženih, a brez simptomov.
Rezultati bodo znani takoj po koncu raziskave. Če bo šlo po načrtih, bodo znani že pred prvomajskimi prazniki, je napovedal dr. Petrovec. Če bodo rezultati spodbudni, bi se lahko časovno pokrili z morebitnim rahljanjem ukrepov med temi prazniki.
Petrovec je omenil še, da so že med dosedanjim potekom epidemije vsak dan v samoizolacijo pošiljali več sto ali tisoč ljudi. Tudi ti ljudje ne morejo vedeti, ali so preboleli covid-19 ali kaj drugega.
Delavci na čakanju bodo prejeli 80 odstotkov plače (vendar ne manj od zakonsko določene minimalne plače). Pri izpolnjevanju obrazcev in prošenj sicer občasno prihaja do težav, zato Simič poziva k strpnosti. Vsi delavci, ki delajo kljub epidemiji so upravičeni do kriznega dodatka je zatrdil Simič. Napovedal je še, da bo država samostojnim poklicem avtomatično vrnila socialne prispevke.
Na novinarska vprašanja o podrobnostih vladnih ukrepov Simič ni znal odgovoriti.
Stanje epidemije v državi
Po najnovejših podatkih, ki odražajo stanje epidemije koronavirusa včeraj ob 24. uri, je ta v Sloveniji doslej zahtevala 61 življenj. Včeraj je bil covid-19 usoden za še pet obolelih. Novih okužb je bilo 28, število testiranj pa 1168. Hospitaliziranih je bilo 96 oseb, na intenzivni negi 34. Iz bolnišnic so odpustili 13 ljudi. Vseh doslej potrjenih okužb je 1248. Testiranj je bilo že 37.114.
Kakšna bi lahko bila ob evidentiranih primerih okužb celostna podoba epidemije v Sloveniji? O tem sta med drugim spregovorila predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslav Petrovec in minister za zdravje dr. Tomaž Gantar. Izjavi si lahko ogledate v videu:
Glede rahljanja ukrepov potrebna koordinacija Evrope
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je uvodoma napovedal, da bo glede rahljanja sprejetih ukrepov potrebna koordinacija Evrope. O tem se bodo danes pogovarjali tudi zdravstveni ministri iz držav članic EU. Unija je med drugim sprostila 2,7 milijarde evrov obsežen instrument, ki bo na voljo zdravstvenim sistemom v članicah.
O iskanju rešitev glede izhoda iz krize je govoril tudi dr. Gantar. »Vsi iščemo idealne rešitve. Z doseženim smo zadovoljni, potek epidemije nam je uspelo stabilizirati. Zdaj iščemo optimalne rešitve za blažitev ukrepov. Gre za previdnost ob bolezni, ki je še ne poznamo. Sproščanje ukrepov bo zelo postopno, saj so posledice sprostitve na širjenje epidemije vidne šele po dveh do treh tednih.«
Gantar je napovedal, da bodo znova stekli načrtovani pregledi. Od specialističnih na sekundarnem nivoju do določenih posegov in operacij. Pogosto so se namreč s terena oglašali zdravniki v urgentnih ambulantah. Poročali so o bolnikih, ki so predolgo čakali na pregled.
V zadnjih treh tednih je na tem področju nastal zaostanek, ki pa ga nočejo še stopnjevati. Če bolnik ne bo okužen oziroma imel respiratornih težav in stikov z okuženimi, bo obravnavan, je zagotovil. Napovedal je tudi, da načrtujejo širšo anketo oziroma testiranja, ki bodo ponudila jasnejšo sliko, koliko je dejansko okuženih oseb. To je namreč ključna informacija za nadaljnje sproščanje ukrepov, ki bo postopno.
Brez uradnih številk o smrtih v domovih starejših
Na že večkrat postavljeno in večkrat neodgovorjeno novinarsko vprašanje glede tega, kolikšen je v skupnem številu mrtvih zaradi epidemije delež stanovalcev domov za ostarele, ki so v Sloveniji najbolj ogrožena kategorija, tudi Gantar ni podal konkretne številke. Odgovoril je le, da stanovalci teh domov predstavljajo večino med dosedanjimi 61 žrtvami. Dodal je še, da vsi niso umrli v bolnišnicah.
Kljub temu da so vladni predstavniki velikokrat poudarjali, da so ravno domovi za starostnike točka, kjer bomo bitko s koronavirusom zmagali ali izgubili, uradne statistike o smrtih v njih ni. Po neuradnih podatkih je tri četrtine vseh umrlih v Sloveniji starostnikov iz domov. Tudi o najnovejših 28 okuženih je minister povedal, da gre večinoma za okužene v domovih za ostarele.
Zakaj v domovih ni več zdravstvenega osebja? Ker osebja ne morejo zagotoviti, je povedal Gantar. Po njegovem mnenju se tudi v bolnišnicah soočajo s pomanjkanjem medicinskih sester, dolgoročno bo treba sistem na ministrstvu za delo zastaviti drugače.
Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo UKC Ljubljana dr. Miroslav Petrovec je ob izbruhu pandemije povedal, da je tudi njega presenetila bliskovitost širjenja koronavirusa. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Prihaja raziskava okuženosti na vzorcu od tisoč do 1500 ljudi
Dr. Petrovec je govoril o načrtovani raziskavi stopnje okuženosti in prebolevanja covida-19 na območju Slovenije. Prav ti podatki bodo namreč dragoceni in temeljni za vzpostavljanje ukrepov za ponovni zagon družbenega življenja in gospodarstva. Na omejenem vzorcu ljudi bodo poskušali ugotoviti stopnjo okuženosti oziroma prekuženosti, raziskavo pa bo vodil Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo UKC v Ljubljani. Sledila bo podobnim, ki so jih ali jih še bodo opravili v državi, kot so Nemčija, Avstrija ali Islandija.
Teste za dokazovanje protiteles že imajo, četudi velja po besedah dr. Petrovca v svetu zanje izjemno povpraševanje. Zaradi tega so v Sloveniji v zelo omejeni količini. Sicer gre za teste, ki lahko povedo, ali smo se s koronavirusom že srečali in okužbo preboleli, seveda pa ne dokazujejo imunosti.
V raziskavo bodo vključili od tisoč do 1500 ljudi, tako odrasle kot otroke iz različnih geografskih regij. Preiskovancem bodo vzeli bris in vzorec krvi, z njimi bodo opravili tudi anketo. Preiskava bo odgovorila tudi na vprašanje prisotnosti okuženih, a brez simptomov.
Rezultati bodo znani takoj po koncu raziskave. Če bo šlo po načrtih, bodo znani že pred prvomajskimi prazniki, je napovedal dr. Petrovec. Če bodo rezultati spodbudni, bi se lahko časovno pokrili z morebitnim rahljanjem ukrepov med temi prazniki.
Petrovec je omenil še, da so že med dosedanjim potekom epidemije vsak dan v samoizolacijo pošiljali več sto ali tisoč ljudi. Tudi ti ljudje ne morejo vedeti, ali so preboleli covid-19 ali kaj drugega.
