Stanovanjska problematika mladih in starih

Na Dnevih medgeneracijskega sožitja bodo v ospredju bivalne težave vseh generacij in možne rešitve

Objavljeno
13. januar 2020 16.00
Posodobljeno
13. januar 2020 16.00
Dijaki in študentje iščejo sobo, mlade družine majhno stanovanje, starejši pa bivajo v neprilagojenih in prevelikih hišah. Foto Leon Vidic
Ljubljana – Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih pripravljata Zdus in Gospodarsko razstavišče in na katerih so napovedali več strokovnih okroglih miz ter pester kulturni program, bodo od 19. do 21. maja.

Prireditev bodo letos pripravili drugič, tokrat z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvom za okolje in prostor, partner dogodka je medgeneracijska koalicija. V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) so napovedali, da bodo v ospredju veliki stanovanjski problemi in bivalni standard. Ker je po njihovih navedbah ministrstvo za okolje v času javne razprave o predlogu novega stanovanjskega zakona lani jeseni prejelo več kot 400 pripomb, bodo na dnevih medgeneracijskega sožitja tem problemom posvetili največ pozornosti. Z medgeneracijsko koalicijo bodo iskali možnosti »za poenotenje stališč in generacijsko obravnavanje skupne problematike«.

Na majskih dnevih medgeneracijskega sožitja bodo večeri pesmi in plesa: državno srečanje pevskih zborov, urice poezije in srečanje z literati, oder sožitja ter plesni, pevski in folklorni nastopi vseh generacij.

 

Hitro starajoče se prebivalstvo

Sobo začnemo iskati kot dijaki in študentje, mlade družine težko dobijo majhno stanovanje, starejši velikokrat živijo v neprilagojenem bivalnem okolju ali prevelikem stanovanju. Seveda je alarmantno stanje tudi na področju institucionalnega varstva starejših, skupinskih in alternativnih oblik bivanja je pri nas malo ali jih sploh ni.
Čedalje več starejših (od 65 let) živi samih, okrog polovica v prevelikih stanovanjih, njihovi stanovanjski stroški pa so previsoki.

Po podatkih Eurostata za lansko leto čedalje več starejših (od 65 let) živi samih, okrog polovica v prevelikih stanovanjih, njihovi stanovanjski stroški pa so previsoki. Podobna ali še slabša je slika pri nas. Že dolgo je znano, da so starejši »v visokem deležu lastniki nepremičnin«, da živijo v prevelikih in neprilagojenih stanovanjih in hišah. Tudi Zdus je poudaril, da že vrsto let ni bilo družbeno odgovorne in dolgoročne stanovanjske politike, ki bi upoštevala ključni element – hitro starajoče se prebivalstvo. Spregledani so tudi številni ukrepi, ki jih je Zdus strnil v dokument Memoradum ZDUS 2018, očitno pa tudi predlogi ukrepov računskega sodišča, potem ko so njihovi pregledi pokazali, da je institucionalno varstvo starejših v zadnjem desetletju »sistematsko zapostavljeno«. Na kratko: ignorirano.

Sobo začnemo iskati kot dijaki in študentje, mlade družine težko dobijo majhno stanovanje, starejši velikokrat živijo v neprilagojenem bivalnem okolju ali prevelikem stanovanju. Seveda je alarmantno stanje tudi na področju institucionalnega varstva starejših, skupinskih in alternativnih oblik bivanja je pri nas malo ali jih sploh ni.


Tudi organizacije mladih ugotavljajo podobno, zato so na letošnjih dnevih medgeneracijskega sožitja napovedane tudi razprave o prihodnosti študentskih namestitev, mladinski svet bo izpostavil možnosti reševanja težav s prvim stanovanjem in možnosti skupnega bivanja generacij. Študentje so opozorili, da je zaradi pomanjkanja postelj v študentskih domovih, neurejenosti študentskih namestitev, dolgih čakalnih vrst in visoke cene pri zasebnikih stanje alarmantno. A tudi mladi, ki bi se radi podali na samostojno pot, se spoprijemajo z nemogočimi razmerami, samostojno ustvarjanje družine je tudi zaradi tega oteženo. Zato bodo na okroglih mizah govorili tudi o možnostih in oblikah skupnega bivanja in sobivanja generacij.