Stara 15 let in ne po svoji volji poročena

Ljubljana – Amnesty International Slovenije (AIS) je v sodelovanju z več organizacijami poslance državnega zbora pisno seznanil s pripravo strategije za Rome in jih pozval k aktivni vključitvi. Problemov je precej, od zagotavljanja osnovnih dobrin do izobraževanja, ki ga nekatera dekleta opustijo zaradi poroke.

AIS in šest romskih zvez ugotavlja, da je položaj Romov tam, kjer je bil posluh lokalnih oblasti, danes dober, v izjemno slabih razmerah, brez elektrike in pogosto tudi vode, pa so tam, kjer se ni ukrepalo, predvsem na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini.

Prvo celovito strategijo za Rome naj bi država sprejela do konca tega leta. Nevladne organizacije vidijo izzive predvsem na področju urejanja pravnega položaja romskih naselij, dostopa do vode, elektrike in sanitarij ter izobraževanja. Po informacijah s terena na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini velika večina otrok ne konča osnovne šole, predvsem zaradi izostajanja od pouka. Več nevladnih organizacij pa opozarja tudi na to, da mnoga dekleta prenehajo šolanje zato, ker se poročijo. Ne nujno prostovoljno.

Vse prej kot zanemarljivo

Problem prisilnih romskih porok pri nas je vse prej kot zanemarljiv, ugotavljajo na Inštitutu za socialno varstvo (IRSSV), ki je lani pripravil in letos objavil poročilo o tem. Izdelavo raziskave je naložilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na podlagi priporočil Odbora za otrokove pravice OZN.

Na centrih za socialno delo so leta 2013 izvedeli za osem primerov prisilnih porok, v zadnjih petih letih pa so bili seznanjeni s 14 primeri, druge organizacije pa poročajo o 12 primerih leta 2013 in o 75 v zadnjih petih letih. Številke niso zanesljive, saj gre za odgovore anketiranih, natančnejše statistike pa ni.

Policija in sodstvo tovrstnih podatkov ne spremljata, ker prisilne poroke niso kriminalizirane. »Trdimo, da je prisilnih porok več, kot kažejo podatki, ki smo jih pridobili,« so zapisale avtorice poročila Tamara Narat, Lea Lebar, Nadja Kovač in Barbara Kobal Tomc iz IRSSV, ki opozarjajo, da je problematika mnogo večja, »saj – kot lahko sklepamo iz pridobljenih informacij – zadeva tudi druge etnične manjšine, ki živijo v Sloveniji, najpogosteje priseljence iz Albanije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine«. Podcenjene razsežnosti problema pa pripisujejo tudi različnim načinom razumevanja, kaj prisila sploh pomeni. Te poroke so pogosto neuradne, sklenjene po tradicionalnih običajih ali pa se že kohabitacija šteje kot poroka.

»Problematika prisilnih porok se pojavlja predvsem v urbanih okoljih, v Ljubljani in Mariboru, ter zlasti med Romi, ki so se v zadnjih letih preselili z Balkana. Vendar to ni kultura vseh, ki prihajajo. Marsikdaj motiv ni običaj ali tradicija, ampak zaslužek ali odpis dolga, rešitev nekih slabih razmer, da ne pridejo na slab glas v svoji skupnosti,« nam je povedala Natalija Djoković iz društva Mozaik, nevladne organizacije, ki je v Ljubljani dejavna pri socialnem vključevanju Romov.

Za nevesto od 3000 do 30.000 evrov

Za tovrstne poroke izvedo večinoma od drugih Romov, enkrat, leta 2010, pa sta bili s sodelavko v barakarskem naselju, ko je ženin prinesel vabilo. »Nekateri sosedi nas pokličejo in povedo, kaj se dogaja, ampak vedno s prošnjo po zaupnosti. Nikoli pa nas ne pokličejo samo deklice, saj bi bilo za njih to prenevarno.«

Po njenih besedah se govori o različnih zneskih: pri zadnji poroki, za katero je slišala, je ženinova družina plačala 20.000 evrov, pri tisti leta 2010 je šlo za odpis dolga v višini 30.000 evrov, drugače pa od 3000 evrov navzgor. »Mlajša in lepša ko je deklica, večji je znesek. Starši se zavedajo, da se cena določa na podlagi lepote hčerke, mlajša ko je nevesta, več dobijo zanjo in bolj gotovo je, da je nedolžna,« je dejala Natalija Djoković. Njenim besedam pritrjuje pričanje ene od romskih deklic, ki je objavljeno v poročilu IRSSV o prisilnih porokah, da so za njeno mlajšo sestro dali 75.000 evrov, »ker je bila tako lepa – imela je bolj svetlo polt, zelene oči in dolge temne lase«.

Dekleta so večinoma stara od 13 do 17 let. »Ta denar je pravzaprav varščina, da ne bo pobegnila niti pred poroko niti po njej, saj bi sicer njena družina morala vrniti dvakratnik ali celo trikratnik kupnine, česar seveda ne bi bila sposobna. Deklice vzamejo to kot svojo usodo in odgovornost za svojo družino,« je opisala Natalija Djoković in dodala, da se neveste takoj po poroki preselijo v ženinovo družino, največkrat gredo v Francijo, Avstrijo, Nemčijo ali Italijo.

»Verjetno je veliko deklet, ki se jim to zgodi, a jih mi ne poznamo. Šole nikamor ne sporočijo, da jih ni več k pouku, včasih tudi zato, ker že prej niso redno hodile. Nekatere deklice se kar same pohvalijo, imeli pa smo primer, ko je oče sam prišel povedat v šolo, da ne bo kupil zvezkov za prihodnje leto, ker se bo njegova hčerka poročila, a šola tega ni prijavila,« je razložila predstavnica društva Mozaik.

Dekleta po poroki ne smejo več hoditi v šolo, ker to škoduje moževemu ugledu, saj bi pomenilo, da ima slab nadzor nad njo. V svojih novih družinah so te mlade ženske na zadnjem mestu, skrbijo za gospodinjstvo, pogosto slabše govorijo slovensko, so manj pismene, le redke naredijo izpit za avto.

Sistem se ne odzove

»Za nas so prisilne poroke trgovina z ljudmi, a je težko dokazati oboje: tako prisilo kot trgovino z ljudmi. Problem nereševanja tega problema pa vidimo kot del nedelovanja sistema. Ne glede na to, ali gre za prisilne poroke, nasilje v družini, zanemarjanje ali kaj drugega, se pri Romih sistem ne odzove. Vsi vedo, a se ne zgodi nič, tja država ne posega, kakor da ti otroci ne bi potrebovali kakovostnega življenja. Prirejajo se velike zabave, in to zelo odprto, v znanih restavracijah in hotelih. Čeprav vsi vidijo eno zelo nesrečno 15-letno nevesto, se ničesar ne zgodi,« je kritična Natalija Djoković.

Pri IRRSV so kot priporočila, ki bi pripomogla k odpravi prisilnih porok, zapisali, da gre na evropski ravni trend v smer kriminalizacije takšnih porok kot sporočilo, da je to oblika nasilja in nesprejemljiv pojav, zelo pomembno pa je tudi ozaveščanje tako romske kot splošne populacije.