Stari moj, že veš, kje boš spal nocoj?

Nocoj si bodo slovenski študenti pogrnili pred parlamentom. Prišli bodo s spalnimi vrečami in jogiji, in to bo eden tistih večerov, ko bodo lahko jasno odgovorili na vprašanje, kje bodo to noč spali. Stanovanjska kriza v državi je prerasla v družbeno. Poleg mladih jo najbolj občutijo tudi starejši. Nocojšnja manifestacija skupnega spanja je bitka za dve populaciji, ki želita vedeti tudi, kje bosta spali – jutri. Hočeta preveč?

V državi primanjkuje vsaj deset tisoč neprofitnih najemnih stanovanj, dobra tretjina gospodinjstev pa živi v neprimernih stanovanjih. Cene nepremičnin in najemnin se zvišujejo štirikrat hitreje od evropskega povprečja, hkrati pa za stanovanjsko gradnjo pri nas namenimo stokrat manj javnih sredstev kot Evropa. Samo v Ljubljani so se v zadnjih štirih letih cene stanovanj in najema zvišale za trideset odstotkov. Zadnji študentski domovi pri nas so bili zgrajeni leta 2006, zadnji dom za starejše pred desetimi leti. V iniciativi Kje bomo pa jutri spali? opozarjajo, da je prednostno reševanje stanovanjskega vprašanja del koalicijske pogodbe strank v Šarčevi vladi, ki pa se po enem letu še ni premaknilo. Čakanja je bilo dovolj, mladi bodo zato nocoj v svojem imenu in v imenu starejših predstavili politiki osem zahtev, med katerimi so tudi regulacija stanovanjskega trga, aktivna zemljiška politika, stanovanjske zadruge in kakovostno bivanje za starejše ter študentsko populacijo.





Mladi v Sloveniji pravijo, da so žrtve neodgovornega ravnanja politike. So tisti, ki morajo več let čakati na stanovanja in ki iz leta v leto podpisujejo enajstmesečne pogodbe za najem ter trepetajo, ali jih bodo lastniki poleti zamenjali s turisti. So primorani živeti na plečih staršev, začasno prevzeti status brezdomcev … Lani so zaradi premalo zmogljivosti v domovih prvič spali v hostlih. Letos zahtevajo spremembe.

»Prav je, da mladi opozorijo na stanovanjski problem, tudi s spanjem pred parlamentom. Zelo dobro bi bilo, če bi se zjutraj skupaj z njimi prebudila tudi stanovanjska politika. A stvar je bolj zapletena in kliče k bolj participativnemu iskanju rešitev. Po dolgem času smo namreč le dobili nacionalni stanovanjski program, ki določa odgovorne ustanove (stanovanjski sklad in služba za najemninsko posredovanje) in programe za stanovanjsko preskrbo mladih. Če je torej na eni strani skupina upravičeno nezadovoljnih mladih, na drugi pa odgovorne službe, naj torej obe strani skupaj proučita problem; ker je verjetno treba spreminjati tudi organizacijski in finančni okvir delovanja teh služb, naj jih obravnavajo tudi odgovorni z ministrstva in iz parlamenta. In naj se vendar srečajo na katerem od sodobnih uveljavljenih načinov participativnega odločanja, kot so delavnice, odločevalskega seminarja, fokusne skupine,« poziva dr. Srna Mandič, predavateljica na fakulteti za družbene vede.





Tudi minister za okolje in prostor Simon Zajc se zaveda, kako pomembna so stanovanja za mlade, ki se želijo osamosvojiti. To je zatrdil za Delo in napovedal izboljšave problematike mladih in tistih, ki prvič želijo do stanovanj z novim stanovanjskim zakonom, ki bo v javni obravnavi v dveh tednih. Zaposlenim za določen čas in prekarcem se obeta državna jamstvena shema, stanovanjskim skladom pa denar za vzdrževanje stanovanj in gradnjo novih, in sicer z uvedbo stroškovne najemnine, ki bo zamenjala neprofitno.

Prisiljeni so iskati zasebnike

Samo lani je za študentsko posteljo v ljubljanskih domovih prosilo 3540 mladih, predvsem brucev, konec oktobra jih je bilo 1400 še vedno brezdomcev, januarja letos je na sobo v študentskem domu čakalo še 675 študentov, maja, po sedmih mesecih, še približno štiristo. Prošnje pa so morali oddati lani poleti. Za iniciativo Kje bomo pa jutri spali? so visoke cene stanovanj, negotov in drag najem ter pomanjkanje novih stanovanj posledice politične odločitve, po kateri pravice do stanovanja pristojni ne obravnavajo več kot državljanske pravice.



S privatizacijo družbenih stanovanj so po njihovem mnenju na videz rešili stanovanjski problem ene generacije. Kaj pa vse prihodnje generacije in tisti, ki nismo imeli možnosti kupiti poceni stanovanj, se sprašujejo in ugotavljajo, da se nobena vlada v samostojni Sloveniji ni resno ukvarjala s stanovanjskim vprašanjem. »Prav zaradi takšnih številk se veliko študentov ne odloči niti za to, da bi zaprosili za študentski dom, kar pomeni, da so v praksi prisiljeni iskati stanovanje pri zasebnikih,« ugotavlja Matej Križanec iz iniciative.

Oderuške najemnine, ki jih plačujejo mladi

Bivanje pri zasebnikih pa je pregrešno drago, ne le v Ljubljani, tudi v Mariboru in na Obali, pravi predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran. Ker številni mladi nimajo možnosti bivanja v študentskih domovih, morajo sobe (oziroma stanovanja) iskati na najemniškem trgu, kjer pa se najemnine vsako leto zvišajo. »Najemodajalci imajo 'poplavo' ogledov, zato se z izbranimi najemniki za ceno pogajajo in jo na koncu še dvignejo. Najemnine zato neopazno rastejo. V Ljubljani, denimo, na letni ravni za okoli pet odstotkov,« pravi nepremičninski strokovnjak Zoran Madon.



Vzrok za vsakoletno zviševanje najemnin v prestolnici je preprost. Vzrok je predvsem pomanjkanje stanovanj, po drugi strani pa so podražitve posledica oddajanja v turistične namene na platformi Airbnb. Zaslužki pri tem so v primerjavi s klasičnim oddajanjem do trikrat višji. Nepremičninska strokovnjakinja Vesna Levstek pa ugotavlja, da so najvišje najemnine v središču Ljubljane. Leta 2015 je bilo treba za garsonjero odšteti od 300 do 350 evrov, zdaj cena znaša od 400 do 450 evrov na mesec. Ker se je večina nepremičninskih agencij zaradi zakonsko določene omejitve pri posredovanju umaknila z najemniškega trga, je vse več zasebnega oddajanja nepremičnin in temu primerno se zvišujejo tudi cene, opozarja Levstkova.

In rešitev položaja mladih?

Madon jo vidi v gradnji študentskih naselij z vso infrastrukturo, kakršno imajo drugod po Evropi. Za druge državljane pa bi morali svojo nalogo opravljati javni stanovanjski skladi. Treba je začeti graditi najemniška stanovanja z ekonomskimi najemninami, še pravi Madon. V novih ali preurejenih študentskih domovih vidi rešitev tudi predsednik ŠOS Peran. »A večna težava je denar. Če se vlada tudi po seji vladnega sveta za mladino, ki bo predvidoma oktobra, ne bo ustrezno odzvala, bomo predlagali svoj zakon, ki bo eksplicitno določal, koliko sredstev iz integralnega proračuna naj bo namenjenih za študentske domove oziroma njihovo gradnjo,« je napovedal.