Stari problemi izziv novi zakonodaji financiranja občin

Skupnost občin Slovenije je proti predlaganim spremembam zakona, saj naj bi ta sredstva le prerazporejal in ne zagotavljal prepotrebnih dodatnih sredstev.

Objavljeno
20. avgust 2019 18.02
Posodobljeno
20. avgust 2019 18.03
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Aleksander Jevšek je dejal, da je treba formulo za izračun povprečnine spremeniti, a je treba bolj upoštevati individualne značilnosti posamezne občine, sicer se dogajajo »demografski problemi, mladi se izseljujejo iz nerazvitih območij in to želimo preprečiti«. Pri tem niso na udaru le majhne občine, ampak tudi Maribor, je po mnenju nekaterih kolateralna škoda sistema financiranja občin. FOTO: Tadej Regent/Delo
Podčetrtek – Še preden bi se morebitna pogajanja o povprečnini sploh začela, so župani ponovili staro mantro o prenizki povprečnini. Letos znaša 573,5 evra na prebivalca, po izračunih občin bi glede na zakonodajo morala znašati 630 evrov. O financiranju občin, tudi o predlogu sprememb področne zakonodaje, bodo jutri govorili z ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom.

Jutrišnji sestanek še ne bodo pogajanja, je danes po zaključku seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS) dejal predsednik in murskosoboški župan Aleksander Jevšek: »Pogajanja sploh niso potrebna, če bo država občinam dala 630 evrov povprečnine in dvignila sofinanciranje investicij na šest odstotkov skupne primerne porabe vseh občin. Vlada naj izpolni zakonske obveze in bomo vsi srečni. Ko je bila gospodarska kriza, smo bili pripravljeni varčevati, zdaj si tega ne moremo več privoščiti.« Jevšek je sicer dodal, da z ministrom Medvedom dobro sodelujejo in da je spodbudno, da jih je povabil na sestanek.

Seznanili ga bodo z včeraj sprejetimi sklepi predsedstva, med katerimi je eden izmed bolj bolečih zagotovo zahteva občin, da naj država sredstva za pokritje dviga plač po dogovoru vlade s sindikati javnega sektorja, zagotovi ločeno in ne skozi povprečnino. Trboveljska županja Jasna Gabrič je dejala, da povišanje plač v konkretni občini pomeni na letni ravni 740.000 evrov dodatnih sredstev: »Država nam je letos povečala povprečnino in s tem dala okoli 330.000 evrov več. Kje naj poiščemo dodatnih 410.000 evrov? Družba se stara in medtem ko za posamezne starejše plačujemo mesečno za 500, tudi 700 evrov subvencij za domsko oskrbo, dobimo za tega istega starejšega na letni ravni 573,5 evra povprečnine.«
 

Problematična formula


Potem ko so predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin takoj po objavi že nasprotovali župani enajstih občin zahodne Slovenije, se je nasprotovanju včeraj pridružilo tudi predsedstvo SOS. Predlog med drugim spreminja formulo za izračun primerne porabe, gre za sredstva, ki so namenjena financiranju zakonsko določenih nalog občin. V SOS ugotavljajo, da predlog le prerazporeja finančna sredstva med občinami, »prepotrebnih finančnih sredstev za resnično decentralizacijo Slovenije ne zagotavlja. Ugotavljamo, da je predlog spremembe formule za izračun primerne porabe občin v predlogu zakona pripravljen brez ustreznih izračunov finančnih posledic za občine.«

Čeprav bi nekatere občine dobile več, pa bi jih okoli 150 po njihovih izračunih dobilo manj, kot dobijo zdaj. Občina Tolmin bi dobila 350.000 evrov manj, ugotavlja župan Uroš Brežan: »Zmanjšuje se pomen površine in cest, ki je pri nas zelo pomemben. Občina Tolmin je tretja po površini v državi in ima 444 kilometrov občinskih cest, ki jih je treba vzdrževati.« Temu je pritrdil župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak: »Občine, ki so geografsko in demografsko ogrožene, majhne, dobijo še dodatno po glavi. Razvojna razlika se bo še povečala. Ponderji za redko poselitev in kilometre cest bi morali ostati. Ker je razlika ali delaš kilometer ceste za pet hiš ali za 5000 prebivalcev v blokovskem naselju. V oči pade tudi razlika Maribor-Ljubljana. Nova formula Maribor sesuva.«
 

Popravki zdaj, nov zakon premišljeno


Minister Medved je že pred mesecem dni miril razburjene župane, da gre le za predlog zakona in da se bodo o vsem še lahko pogovorili. Medtem pa občine že nekaj let opozarjajo, da mora država v prvi vrsti takoj zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje zakonskih nalog. Kot je dejala generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar, je v državi 66 občin, ki dobijo manj sredstev od države, kot morajo izpeljati nalog, ki jim jih je dala država. Na prvem mestu je Ljubljana, sledi ji Maribor, pri čemer Vidmarjeva poudarja: »Ljubljana ima svoj zakon in veliko drugih virov, med drugim je tam tretjina vseh delovnih mest v Sloveniji. Na drugi strani pa je Maribor kolateralna škoda sistema financiranja občin in na to župani že vrsto let opozarjajo. Zato je ključno, da je predsedstvo danes zahtevalo od države, da zagotovi sredstva za izvajanje zakonskih nalog.«