Starši preveč zaščitniški do problematičnih otrok
Vse manj je obsojenih mladoletnih oseb, k čemur so pripomogle tudi preventivne akcije.
Odpri galerijo
Pri vzgoji bi potrebovali več zdrave kmečke pameti. FOTO: Blaž Samec/Delo
Maribor – Med tistimi, ki stopijo na napačno stran zakona, je vsako leto tudi nekaj mladoletnih, a se njihovo število zmanjšuje. Leta 2000 je bilo obsojenih 590 mladoletnikov, lani pa najmanj v zadnjih 17 letih, in sicer 269. K zmanjšanju števila obsojencev za polovico so pripomogle tudi preventivne akcije. Mednje spada strokovni posvet Mladi in kriminal, ki je bil letos organiziran že šestnajstič.
Na prvem posvetu, ki ga je organizirala Policijska uprava Maribor leta 2003, se je zbralo 40 udeležencev, letos jih je bilo že več kot dvesto. Lani so govorili o novih psihoaktivnih snoveh oziroma pametnih drogah med mladimi. Govorili so o otrocih, ki z rizičnim vedenjem ogrožajo svoje zdravje in življenje ter so žrtve ali storilci kaznivih dejanj, letos pa so strokovnjaki iskali ločnico med pravo vzgojo in protipravnim dejanjem.
Miran Pustoslemšek, psihiater in vodja Enote za forenzično psihiatrijo in kulturni antropolog Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, je s predstavitvijo prehoda od tradicionalne v postmoderno kulturo poskušal opisati, kako se danes počutijo mladi. Iz tradicionalne kulture, v kateri je bilo samospoštovanje pogojevano z ubogljivostjo in delavnostjo, smo prešli v družbo, ki sprejema glorificirane lastnosti, kot so individualizem, egoizem in narcisizem. Mladi se vse težje spopadajo z negativnimi vidiki, ki jih prinaša postmoderno obdobje.
Med negativnostmi Pustoslemšek poudarja zaščitniško vlogo državnih služb, ki so jo prej opravljale skupnosti, nestabilne medosebne odnose, disfunkcionalne družine, preobremenjenost z vlogami, nižjo stopnjo solidarnosti. Vse to po mnenju strokovnjaka vodi v najrazličnejše odvisnosti oziroma beg od resničnosti. Za hitro zadovoljitev občutka ugodja vse več mladih posega po psihoaktivnih snoveh.
Ko mladostniki popolnoma zabredejo, jih doletijo kazni, mnogi se posledično znajdejo v vzgojnih domovih. Peter Pal, ravnatelj vzgojnega zavoda Višnja Gora, je povedal, da imajo pri njih pisano druščino posameznikov z naslednjimi življenjskimi izkušnjami: samopoškodbe, kazniva dejanja, agresivno vedenje, težave v šoli, beg od doma, uporaba psihoaktivnih substanc, impulzivno vedenje, zloraba alkohola ... 75 odstotkov njihovih varovancev izhaja iz neurejenih družinskih razmer.
Ravnatelj je poudaril, da otroci potrebujejo red, ne disfunkcionalnih družin. Po njegovem pripovedovanju se je velikokrat izkazalo, da so bili starši, predvsem matere, preveč zaščitniški do problematičnih otrok.
»Vse zanje, a nič namesto njih,« bi se zato morala glasiti filozofija staršev, je menil Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM. Opozoril je, da se je vzgoja spremenila v navaden verbalizem.
Starši se z otroki ves čas pregovarjajo, pogovarjajo, jih prepričujejo, saj velikokrat še sami niso prepričani, kaj je prav in kaj ne. To po mnenju strokovnjaka pušča posledice: »S pretirano nego in popustljivostjo vzgajamo razvajene otroke. To pa so v resnici zanemarjeni otroci, v katerih nastaja eksistencialna praznina.«
Kristovič je poudaril, da bi morali postati varuhi otrokovega otroštva: »Otrok mora biti popoldne doma, da se bivanjsko usidra, si sam ustvari svet, ne pa da ga že pri štirih letih vozimo na ure francoščine, baleta, nogometa in tako dalje. Ko so stari enajst let, so videli in doživeli vse.« To je odlično izhodišče za razvoj depresije, agresije, zasvojenosti. Po Kristovičevem mnenju je permisivna vzgoja naredila evolucijsko škodo: »Pri vzgoji bi potrebovali več zdrave kmečke pameti.«
Raziskave Inštituta za socialno varnost tega, da so slovenski otroci vse bolj usmerjeni v individualizem, ne potrjujejo. Podatki kažejo, da so usmerjeni v kolektivizem in skupno dobro. »Analiza 221 pisem, ki so jih otroci pisali poslancem, je pokazala, da otroke motijo družbena nepravičnost, neenakost in revščina,« je pojasnil z omenjenega inštituta. Slovenija se je glede blaginje otrok med evropskimi državami leta 2014 uvrstila na visoko šesto mesto. »Z relativno nizkim BDP v primerjavi z drugimi državami naredimo zelo veliko za blaginjo otrok,« je strnil Boljka.
Opisani pozitivni podatki se najverjetneje kažejo tudi v zmanjševanju števila kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mladoletni.
Na prvem posvetu, ki ga je organizirala Policijska uprava Maribor leta 2003, se je zbralo 40 udeležencev, letos jih je bilo že več kot dvesto. Lani so govorili o novih psihoaktivnih snoveh oziroma pametnih drogah med mladimi. Govorili so o otrocih, ki z rizičnim vedenjem ogrožajo svoje zdravje in življenje ter so žrtve ali storilci kaznivih dejanj, letos pa so strokovnjaki iskali ločnico med pravo vzgojo in protipravnim dejanjem.
Tegobe postmoderne družbe
Miran Pustoslemšek, psihiater in vodja Enote za forenzično psihiatrijo in kulturni antropolog Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, je s predstavitvijo prehoda od tradicionalne v postmoderno kulturo poskušal opisati, kako se danes počutijo mladi. Iz tradicionalne kulture, v kateri je bilo samospoštovanje pogojevano z ubogljivostjo in delavnostjo, smo prešli v družbo, ki sprejema glorificirane lastnosti, kot so individualizem, egoizem in narcisizem. Mladi se vse težje spopadajo z negativnimi vidiki, ki jih prinaša postmoderno obdobje.
Med negativnostmi Pustoslemšek poudarja zaščitniško vlogo državnih služb, ki so jo prej opravljale skupnosti, nestabilne medosebne odnose, disfunkcionalne družine, preobremenjenost z vlogami, nižjo stopnjo solidarnosti. Vse to po mnenju strokovnjaka vodi v najrazličnejše odvisnosti oziroma beg od resničnosti. Za hitro zadovoljitev občutka ugodja vse več mladih posega po psihoaktivnih snoveh.
Otroci potrebujejo red
Ko mladostniki popolnoma zabredejo, jih doletijo kazni, mnogi se posledično znajdejo v vzgojnih domovih. Peter Pal, ravnatelj vzgojnega zavoda Višnja Gora, je povedal, da imajo pri njih pisano druščino posameznikov z naslednjimi življenjskimi izkušnjami: samopoškodbe, kazniva dejanja, agresivno vedenje, težave v šoli, beg od doma, uporaba psihoaktivnih substanc, impulzivno vedenje, zloraba alkohola ... 75 odstotkov njihovih varovancev izhaja iz neurejenih družinskih razmer.
Ravnatelj je poudaril, da otroci potrebujejo red, ne disfunkcionalnih družin. Po njegovem pripovedovanju se je velikokrat izkazalo, da so bili starši, predvsem matere, preveč zaščitniški do problematičnih otrok.
»Vse zanje, a nič namesto njih,« bi se zato morala glasiti filozofija staršev, je menil Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM. Opozoril je, da se je vzgoja spremenila v navaden verbalizem.
Starši se z otroki ves čas pregovarjajo, pogovarjajo, jih prepričujejo, saj velikokrat še sami niso prepričani, kaj je prav in kaj ne. To po mnenju strokovnjaka pušča posledice: »S pretirano nego in popustljivostjo vzgajamo razvajene otroke. To pa so v resnici zanemarjeni otroci, v katerih nastaja eksistencialna praznina.«
Obsojene mladoletne osebe v Sloveniji. FOTO: Delo
Kristovič je poudaril, da bi morali postati varuhi otrokovega otroštva: »Otrok mora biti popoldne doma, da se bivanjsko usidra, si sam ustvari svet, ne pa da ga že pri štirih letih vozimo na ure francoščine, baleta, nogometa in tako dalje. Ko so stari enajst let, so videli in doživeli vse.« To je odlično izhodišče za razvoj depresije, agresije, zasvojenosti. Po Kristovičevem mnenju je permisivna vzgoja naredila evolucijsko škodo: »Pri vzgoji bi potrebovali več zdrave kmečke pameti.«
Položaj otrok v Sloveniji
Raziskave Inštituta za socialno varnost tega, da so slovenski otroci vse bolj usmerjeni v individualizem, ne potrjujejo. Podatki kažejo, da so usmerjeni v kolektivizem in skupno dobro. »Analiza 221 pisem, ki so jih otroci pisali poslancem, je pokazala, da otroke motijo družbena nepravičnost, neenakost in revščina,« je pojasnil z omenjenega inštituta. Slovenija se je glede blaginje otrok med evropskimi državami leta 2014 uvrstila na visoko šesto mesto. »Z relativno nizkim BDP v primerjavi z drugimi državami naredimo zelo veliko za blaginjo otrok,« je strnil Boljka.
Opisani pozitivni podatki se najverjetneje kažejo tudi v zmanjševanju števila kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mladoletni.
