Statistiko vsako leto pokvari kakšen črn mesec

Sankcije kratkoročno prinesejo pozitivne učinke, dolgoročno pa je odgovor v preventivi
Objavljeno
16. april 2019 06.00
Posodobljeno
16. april 2019 08.18
Več smrtnih nesreč kot letos se je v zadnjih petih letih zgodilo le leta 2016, ko je do 14. aprila ugasnilo 34 življenj. Foto Tadej Regent
Ljubljana – Črn konec tedna, ko se je število letošnjih smrtnih žrtev cest povečalo že na 31, je vsekakor pri mnogih ustvaril vtis, da iz let pozitivnega trenda drvimo v obdobje, ko je bilo prelivanje krvi na naših cestah vsakdanjik. Vendar Igor Velov, direktor agencije za varnost prometa (AVP), izpostavlja, da se že nekaj let dogaja, da en mesec lahko pokvari celoletno statistiko. Letos je to januar.

Za pojasnilo natančnih vzrokov zadnje hude prometne nesreče pri Kobaridu, ko so ob silovitem trku in prevračanju audija A6 ugasnila tri življenja, voznik pa se hudo poškodovan zdravi v bolnišnici, je še prezgodaj. A nekaj je gotovo; vozil je veliko hitreje, kot je dovoljeno. Ali je bil morda pod vplivom alkohola, ali so bili voznik in potniki pripeti z varnostnim pasom, pa bo pokazala policijska preiskava.

Igor Velov pove, da ob analizah letošnjih tragedij zaznavajo, da je hitrost še vedno največkrat vzrok za prometno nesrečo s smrtnim izidom. »Hitrost je večkrat povezana tudi s prehitevanjem oziroma nepravilno stranjo vožnje, alkoholom in tako naprej,« pravi prvi mož AVP in doda, da se želene učinke kratkoročno žal doseže le z večjim nadzorom in kaznovanjem.

Pri tem opozori na nerazumno zapletene in dolge postopke pri dokazovanju krivde vozniku, ki ga v objektiv ujame stacionarni radar. »Standard dokazovanja je zelo visok, skoraj enak kot pri kaznivem dejanju. Na agenciji smo zato predlagali, da se postopki poenostavijo, da bodo izpeljani hitreje in učinkoviteje, da bo sankcija dosegla namen. Pri tem moram izpostaviti, da sankcija vsekakor ni in ne sme biti edini ukrep za boljšo prometno varnost.« Preventiva je po njegovih besedah tista, ki dolgoročno prinaša rezultate, vendar je za premik v glavah žal potreben čas. Kot pozitivno navaja, da je danes 95 odstotkov otrok na zadnjih sedežih avtomobila pripetih, pred leti pa jih je bilo samo polovico.
 

Delo, ki se ne da izmeriti

Strinja se, da imajo ljudje upravičeno občutek, da je prometna varnost letos bistveno slabša, vendar je sam pri dajanju končnih ocen previdnejši, saj, kot pravi, je vsako leto kakšen mesec, ki negativno izstopa in pokvari statistiko. »Letos močno izstopa januar. Lani sta januarja umrla dva udeleženca, letos deset. Lani na primer je negativno izstopal september. Spomnimo še na julij 2015, ko je samo v tem mesecu umrlo 27 ljudi. To je tragična realnost,« pravi Velov in dodaja, da se trend upadanja smrtnih žrtev iz obdobja 2015–2018 žal ne nadaljuje, vendar odstopanje ni tako drastično, kot se zdi na prvi pogled.

»Delo nas, ki preprečujemo prometne nesreče, je žal nemerljivo. Ko policija ustavi koga, ki vozi prehitro in morda celo še pijan, je govor le o tem, da ga je kaznovala. Nikoli pa ne bomo izvedeli, ali niso ravno zato, ker so takšnega voznika izločili iz prometa, morda preprečili novo tragedijo,« sklene Velov.
 

Ne prehitrih sklepov

Tudi na policiji se strinjajo, da letošnje stanje vsekakor ni spodbudno, a da prehitri sklepi niso dobri. »Prometna varnost se je zadnji dve leti izboljševala, lansko leto je bilo z vidika prometnih nesreč z najhujšimi posledicami celo najboljše. Lani je umrlo 91 udeležencev cestnega prometa, kar je 11 odstotkov manj kot leto prej. Število smrtnih žrtev je bilo tako najmanjše po letu 1954 oziroma odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč. Stanje se je izboljšalo tudi pri številu huje in laže poškodovanih. S takšnimi rezultati se približujemo ciljem, zastavljenim v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa,« so nam pojasnili na policiji.
63
odstotkov več smrtnih nesreč kot lani se je do 14. aprila zgodilo letos
Napredek se meri v daljšem obdobju
Medtem ko je pri nas občutek, da gre prometna varnost strmo navzdol, so evropske institucije zaznale drugačen trend. Pred dnevi je evropska komisija prepoznala napredek, ki ga z načrtovanim, usmerjenim, odgovornim in kontinuiranim delom dosega AVP. »Čeprav se leto ni začelo spodbudno, na kar opozarjamo v sodelovanju s policijo in drugimi, je nujno treba upoštevati, kot je razvidno tudi iz sporočil evropske komisije, da se napredek meri na daljše obdobje. Znotraj pozitivnega trenda izboljšav se zaznavajo tudi občasna medletna nihanja, kar je povsem običajno, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod v Evropski uniji in po svetu,« so poudarili na AVP.