Ste Hren, Pirh, Zaj(e)c, Butara, Vuzem ali Šunkar?

Velikonočna Sursova statistika je preštela tudi priimke, povezane s praznikom: k imenu jih dodaja skoraj pet tisoč Slovencev in Slovenk.

Objavljeno
10. april 2020 15.00
Posodobljeno
10. april 2020 15.00
Slovenec v povprečju porabi 181 jajc na leto. FOTO:  Jože Pojbič/Delo
Ljubljana – Medtem ko si najpomembnejšega krščanskega praznika, velike noči ni mogoče predstavljati brez štirih bistvenih »sestavin«, to je pirhov, hrena, šunke in potice, pa statistika velike noči zajema vsaj še d(D)uhovnike, c(C)erkev in skoraj pet tisoč priimkov širom po Sloveniji, ki kakor koli spominjajo na ta najstarejši praznik.
 
Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je v tokratni velikonočni publikaciji preštel osebe s sedmimi priimki, ki jih lahko povezujemo z veliko nočjo: v Sloveniji tako živi sto oseb s priimkom Butara, 235 se jih piše Vuzem (belokranjsko velika noč, o. p.), 1442 imamo Hrenov, 715 oseb k svojim imenom dodaja priimek Zajec, še trikrat toliko oseb pa priimek Zajc; 38 Slovencev in Slovenk se podpisuje s Šunkar, 75 pa s Pirh.

Slovenci v povprečju na leto pojemo 37,9 kilograma svinjine in 181 jajc.

 
Poklic duhovnika po zadnjih podatkih v Sloveniji opravlja 614 oseb, tudi ljudi s tem priimkom imamo skoraj štirideset, še več, 225, se jih piše Kaplan, 841 Papež in 905 se jih piše Škof.
 
Mala Slovenija premore tudi četverico naselij, ki vsebujejo besedo cerkev in sedem ulic oziroma trgov, povezanih s cerkvijo: slednjega premorejo v Lendavi, ulice pa v Mariboru, Tržiču, Spodnji Besnici, Rovi, Horjulu in Kopru.

 
Domača potica za trideset evrov

 
Ta konec tedna bo eno glavnih opravil, pravijo v Sursu, izdelava pirhov. Koliko jajc je za to na voljo? Koliko jih pridelamo v Sloveniji, koliko jih uvozimo in koliko izvozimo? Domači rejci perutnine redijo 1,9 milijona kokoši nesnic, ki na dan v povprečju znesejo 1,1 milijona jajc. Slovenec jih v povprečju na leto porabi 181. Lani smo jih izvozili 4,6 milijona, največ v sosednjo Hrvaško, uvozili pa 1,3 milijona – največ iz Litve.

Južni sosedje nas oskrbujejo s hrenom. Lani smo ga uvozili dobrih 40 ton, izvozili pa za tetjino tega. Po zadnjih, štiri leta starih podatkih, se je s tržno pridelavo hrena pri nas ukvarjalo šestdeset kmetijskih gospodarstev. Pridelovali so ga na 64 hektarih površin, kar je za skoraj štirikrat več kot pred petnajstimi leti.

image
Uvozili smo 40 ton hrena. FOTO: Osebni arhiv


V teh dneh raste povpraševanje po šunki – prekajenih in soljenih kosih svinjskega stegna. Slovenci v povprečju letno pojemo 37,9 kilograma svinjine, sami je pridelamo 38 odstotkov, največ, za 37,5 milijona evrov, pa smo je lani uvozili iz Avstrije. Vrednostno je sicer uvozimo devetkrat več, kot zaslužimo z njenim izvozom. Lani smo je največ, za 4,7 milijona evrov, izvozili na Hrvaško.
 
In koliko bomo Slovenci letos potrošili za potico?

image
Potica za manj kot trideset evrov? FOTO: Nina Roydo, Stilska Podoba Jasmina Pintar Krope


Če jo bomo pekli sami, nas bo v povprečju stala manj kot trideset evrov, je izračunal Surs. Najdražja sestavina bodo orehova jedrca, katerih kilogram stane dobrih trinajst evrov, za kilogram masla bomo odšteli nekaj več kot osem evrov, za prav toliko rozin dobre štiri evre in za deset jajc še manj kot dva evra. Kilogram sladkorja, prav toliko moke in liter mleka bodo skupaj navrgli še nekaj več kot dva evra, medtem ko ruma Sursov recept ne vsebuje …