Ste premaknili uro?
Ob 2. uri zjutraj smo kazalce pomaknili za eno uro naprej, kar pomeni, da je bila noč eno uro krajša kot običajno.
Odpri galerijo
Na zimski čas bomo znova preklopili oktobra, ta navada pa bo morebiti ukinjena leta 2021. FOTO: Jože Suhadolnik
V noči na nedeljo smo z zimskega prešli na poletni čas. Ob 2. uri zjutraj smo kazalce pomaknili za eno uro naprej, kar pomeni, da je bila noč eno uro krajša kot običajno.
Na zimski čas bomo znova preklopili oktobra, ta navada pa bo morebiti ukinjena leta 2021, kar so v torek z veliko večino potrdili evropski poslanci. Veliko ljudem premikanje ure konec marca na poletni čas in konec oktobra na zimski preseda, kar je naša novinarka ugotovila tudi na terenu.
Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, da bi zmanjšali porabo energentov in bolje izkoristili svetli del dneva. Zdaj so energetski prihranki zaradi množice prižganih strojev zanemarljivi, hkrati pa vse bolj jasni postajajo negativni učinki, ki jih ima prestavljanje ure na naše zdravje. Evropski poslanci so se zato odločili, da dajo članicam EU na izbiro, kateri čas želijo. Te morajo evropsko komisijo o svoji izbiri obvestiti do 1. aprila 2020.
Kako se bo odločila Slovenija? Čeprav je lansko javno posvetovanje pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, še ni dokončno jasno, kateri čas bo obveljal. »Države članice se bomo o tem dogovorile predvidoma na junijskem svetu za promet, telekomunikacije in energijo. Slovenija bo sprejela le predlog, ki bo preprečeval časovno razdrobljenost v EU, še posebno med sosednjimi državami članicami in omogočal dovolj dolgo prehodno obdobje za prilagoditev na nov časovni režim,« so pred dnevi pojasnili na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo.
Na zimski čas bomo znova preklopili oktobra, ta navada pa bo morebiti ukinjena leta 2021, kar so v torek z veliko večino potrdili evropski poslanci. Veliko ljudem premikanje ure konec marca na poletni čas in konec oktobra na zimski preseda, kar je naša novinarka ugotovila tudi na terenu.
Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, da bi zmanjšali porabo energentov in bolje izkoristili svetli del dneva. Zdaj so energetski prihranki zaradi množice prižganih strojev zanemarljivi, hkrati pa vse bolj jasni postajajo negativni učinki, ki jih ima prestavljanje ure na naše zdravje. Evropski poslanci so se zato odločili, da dajo članicam EU na izbiro, kateri čas želijo. Te morajo evropsko komisijo o svoji izbiri obvestiti do 1. aprila 2020.
Kako se bo odločila Slovenija? Čeprav je lansko javno posvetovanje pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, še ni dokončno jasno, kateri čas bo obveljal. »Države članice se bomo o tem dogovorile predvidoma na junijskem svetu za promet, telekomunikacije in energijo. Slovenija bo sprejela le predlog, ki bo preprečeval časovno razdrobljenost v EU, še posebno med sosednjimi državami članicami in omogočal dovolj dolgo prehodno obdobje za prilagoditev na nov časovni režim,« so pred dnevi pojasnili na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo.
