Stevanović pod pritiskom zaradi označenih glasovnic

Ena najhujših kršitev ustavne kategorije tajnosti glasovanja poslancev se je zgodila 10. aprila letos, ko je bil za predsednika državnega zbora izvoljen predsednik Resnice Zoran Stevanović. Poslanski skupini Gibanja Svoboda in Levice zato predlagata spremembe poslovnika državnega zbora, s katerimi bi zagotovili tajnost glasovanja poslancev.

Glasovanje za predsednika državnega zbora je bilo prvi test nove vladne večine. Predsednik SDS in najverjetnejši novi mandatar Janez Janša je lahko lojalnost koalicijskih partnerjev pri izvolitvi Stevanovića spremljal na podlagi označenih glasovnic. Poslanci SD in Levice so protestno zavrnili prevzem glasovnic, proti Stevanoviću je glasovalo 29 poslancev Gibanja Svoboda. Na strani Stevanovićevih podpornikov pa je bilo 19 glasovnic dodatno označenih: devet s krogcem, šest s piko in štiri z zvezdico. Očitno je, da so jih označevali poslanci NSi, Demokratov in Resnice.

»Ob prvem tajnem glasovanju v tem mandatu se je zgodil cirkus, kar je za nas nedopustno in nesprejemljivo,« je ob predstavitvi sprememb poslovnika državnega zbora povedala poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga.

Poslovnik do zdaj v delu, ki določa tajnost glasovanja poslancev, ni bil natančno določen. »V Sloveniji ima oblast ljudstvo, poslanci pa so predstavniki ljudstva, kar pomeni, da morajo svojo voljo izražati samostojno, po lastni presoji, brez pritiskov javnosti, raznih interesov, predvsem pa brez pritiskov lastnih strank,« je izpostavila Janja Sluga, ki pravi, da spremembe poslovnika prepovedujejo označevanje glasovnic, pisanje z drugačno barvo, obkroževanje z raznimi znaki in drugo, kar ne sodi na glasovnico. Poleg tega želijo v poslovniku na novo določiti, da poslanec drugemu poslancu ne sme kazati svoje glasovnice ali je nositi iz dvorane. Prav tako ni dovoljeno snemanje glasovnic, pa tudi člani komisije za tajno glasovanje, ki jih preštevajo, ne smejo uporabljati snemalnih in drugih naprav.

Za spremembo poslovnika je potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. Stevanović je po izvolitvi povedal, da je praksa označevanja glasovnic nesprejemljiva. Pravi tudi, da je odprt za predloge in bo sodeloval pri spremembah poslovnika, ki bi lahko bile izglasovane, če bo politična volja, še pred tajnimi volitvami mandatarskega kandidata.

Gibanje Svoboda se je zaradi glasovanja o predsedniku parlamenta obrnilo tudi na ustavno sodišče s predlogom, da sklep o izvolitvi razveljavi in zadevo vrne v ponovno glasovanje državnemu zboru.

Da bi glasovanje razveljavili, skoraj ni možnosti. Pravni strokovnjaki namreč opozarjajo, da je težko razveljaviti glasovanje zaradi oznak na glasovnicah, saj poslovnik ne predvideva neveljavnosti glasovnice zgolj zaradi dodatnih znakov, če je volja poslanca jasno razvidna. Ravno zato so po mnenju predlagatelja potrebne spremembe in dopolnitve poslovnika državnega zbora, s katerimi bodo takšne sporne prakse onemogočene.