Sto evrov za plenice med embalažo

Celjski inšpektorji so preverili ločevanje odpadkov na Novem trgu in ugotovili, da stanovalci tega ne počno, oglobili bodo kar vse.

Objavljeno
15. maj 2015 10.10
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Celje – Inšpektorji in komunalni delavci so včeraj pregledali zabojnike na Novem trgu 6. Niti v eni vrečki v zabojniku za embalažo ni bila odložena le embalaža. Inšpektorji, ki največ težav zaznavajo prav v večstanovanjskih stavbah, bodo oglobili vse tam stanujoče, na katere so naslovljene položnice Simbia.

Zadnji inšpekcijski nadzor nad ločevanjem odpadkov so v Celju opravili pred dvema letoma. V Simbiu so inšpektorje znova poklicali, saj ugotavljajo, da predvsem v večstanovanjskih stavbah ljudje odpadkov skoraj ne ločujejo. Včerajšnji pregled je to potrdil. V zabojniku za embalažo je bilo namreč plastične in kovinske embalaže le za vzorec. Našli pa so kuhinjske odpadke, oblačila, steklo, plenice, cvetlične lončke še polne zemlje. Inšpektorji napovedujejo, da bodo oglobili vse stanovalce v bloku.

Kazen za posameznika, na katerega je naslovljena položnica Simbia, znaša sto, za pravne osebe tisoč evrov. Inšpektor Janez Kušar je povedal, da so se za pregled prav tega bloka odločili, ker so zabojniki v posebnem ograjenem in zaklenjenem prostoru, kar pomeni, da nihče drug razen teh stanovalcev ni mogel napačno odložiti odpadkov. Pričakuje, da se jih bo kar nekaj pritožilo, s čimer se bo ukvarjalo sodišče, vendar druge rešitve, kako ljudi disciplinirati, da bi vendarle ločevali odpadke, za zdaj nimajo: »Odgovorni so vsi, pravno osnovo imamo v odloku. Delno je represija učinkovita, čeprav s tem problema v celoti ne bomo rešili. Ljudje se bodo morali odločiti, ali bomo živeli v čistem okolju ali pa bomo svinjali okoli sebe in na tem ležali.«

Najslabše pri blokih

Pretekle akcije celjskih inšpektorjev, doslej so opravili tri, so pokazale, da je največ težav pri večstanovanjskih stavbah. »Pri individualnih hišah običajno ni težav, saj se natančno ve, kdo je tisti, ki napačno odlaga. Tam je včasih dovolj samo opozorilo. Pri blokih, kjer zabojniki niti ograjeni niso, pa je velik problem in je skoraj praksa, da se odlaga na tak način kot pred 30 leti, ko smo metali vse v en kontejner,« je razložil Kušar.

Kljub temu se količina ločeno zbranih odpadkov povečuje. Simbio trenutno takih odpadkov zbere več kot polovico. Cilj je precej višji, je povedala predstavnica za odnose z javnostjo v Simbiu Helena Kojnik: »Po evropski okoljski zakonodaji bo do leta 2020 treba 70 odstotkov odpadkov zbrati ločeno.«

Dodala je, da je cilj izvedljiv, kar se najbolj vidi na ekoloških otokih: »Tam je čistost frakcij zelo visoka, skoraj 95 odstotkov tam zbranih odpadkov je pravilno ločenih. To potrjuje to, da ljudje vedo, kaj kam spada, le da se jim mogoče kdaj ne ljubi.«

Ločevanje je nujno

Kojnikova je povedala, da je bil namen akcije pregleda odpadkov predvsem ozavestiti ljudi o pomenu ločevanja odpadkov. Le ločeno zbrane odpadke je namreč možno kakovostno predelati. Veliko dela imajo, če je samo ena vrečka napačno odložena: »To povzroča večje stroške pri nadaljnji predelavi odpadkov. In ko po odpadke pride tovornjak, kjer so že naloženi ločeno zbrani odpadki, se z vrečkami, polnimi mešanih komunalnih odpadkov, čistost okrni.« Odpadke sicer v sortirnici pregledajo na posebnem traku, ampak tistih, ki so pomešani z drugimi, ne morejo poslati v recikliranje.

Prav nadaljnja predelava pa je cilj, je povedala Kojnikova: »Pri recikliranju se porabi veliko manj energije, ohranjajo se naravne surovine in manj onesnažujemo okolje. Tako za izdelavo aluminijaste pločevinke porabimo le 20 odstotkov energije, kot bi jo porabili pri uporabi naravnih materialov. Želimo, da ljudje ločevanja odpadkov ne bi razumeli samo kot zakonodajni predpis, ampak da ločujemo zato, ker bi radi čisto okolje in naravo.«