Sto slovenskih podjetij sedanjosti za prihodnost

Izbor stotih slovenskih podjetij, ki po številkah izkazujejo največji potencial, da postanejo nosilci mednarodne rasti, so predstavili na gospodarskem forumu Future 500, ki je potekal vzporedno z Blejskim strateškim forumom.

Future 500 Forum je strateška iniciativa, ki jo izvaja poslovna šola IEDC z Bleda, razvijajo pa jo v partnerstvu z Atlantic Councilom in Blejskim strateškim forumom. Na njem so v ponedeljek prvič javno predstavili Future 100, nacionalni izbor stotih uspešnih slovenskih podjetij z največjim potencialom za prihodnost.

Pri tem je Stjepan Orešković, ustanovitelj iniciative Future 500 in predsednik nadzornega sveta IEDC, pojasnil, da so ustvarili lestvico podjetij po sedmih razsežnostih. Najprej so po pregledu okoli 203.000 registriranih in delujočih podjetij ugotovili, da jih 603 izmed njih ustreza kriterijem OECD za visoko rast: »Po tem kriteriju je visoka rast tri leta zaporedoma za najmanj 20 odstotkov.«

Stjepan Orešković je tudi pobudnik foruma Future 500, v okviru katerega je predstavil nabor Future 100. FOTO: Voranc Vogel

Z nadaljnjim razvrščanjem po devetnajstih kazalnikih – kot so tehnologija, izvoz, patenti in vrhunskost kadrov – se je glede na točke na lestvico Future 100 razvrstilo sto podjetij, ki so jih predstavili po abecednem redu. Znanstvenik, profesor, poslovnež in vlagatelj Orešković utemeljuje, da na podlagi obstoječih parametrov skozi Future 100 opazujejo potenciale za prihodnost.

V tem da je lestvica edinstvena v Evropi, morda tudi na svetu. Kot pomembno pri izboru podjetij je navedel desetkratno ali še višjo rast od povprečja drugih podjetij ali celotnega slovenskega gospodarstva.

Na seznamu slovenskih podjetij Future 100 jih je 45 iz tehnološkega sektorja, 37 iz proizvodnje ter 14 s področij inženiringa, raziskav in razvoja. Med podjetji od Acies Bio do Zebra Bi so tako tradicionalna in uveljavljena, kot so Pipistrel, Kolektor Etra in Dewesoft, kot tudi sodobna, denimo Astra AI ali LeanPay.

Orešković je ob predstavitvi pojasnil, da so Slovenijo za pilotni projekt seznama stotih podjetij sedanjosti in prihodnosti izbrali tudi zaradi odličnega dostopa oziroma zbirk podatkov o naših gospodarstvenikih in podjetnikih, ki jih omogoča Ajpesov poslovni register: »Lahko ste ponosni ne samo na Umar, ampak tudi na Ajpes. Ti instituciji to počneta na najboljši možen način.« V nadaljevanju želijo partnerji pri projektu Future 100 tega razširiti na druge članice EU in devet dodatnih držav.

Sredstev zmanjka po zagonski fazi

Na odru blejskega Sokolskega doma in pod njim je polno dvorano po Oreškovićevih pozdravnih besedah nagovoril gospodarski minister Anže Logar, ki je med drugim poudaril, da Slovenija ni gostiteljica, ampak začetnica Future 100. »Naša naloga je ustvariti okolje, v katerem lahko dobra podjetja rastejo,« je izrekel kasneje še večkrat slišano misel.

Gospodarski minister Anže Logar je odprl forum Future 500. FOTO: Voranc Vogel

Za njim je o slabi evropski konkurenčnosti v primerjavi s Kitajsko in ZDA govorila generalna direktorica evropskega direktorata Grow Kerstin Jorna: »Dolgo smo enačili javna sredstva z denarno pomočjo. Neumno je dajati javna sredstva kot darilo.« V nadaljevanju so drugi mednarodni in slovenski govorci posamično in na panelih poudarjali težave z rastjo podjetij po zagonski fazi, kjer pogosto zmanjka resnih investicijskih sredstev za nadaljnjo rast oziroma razvoj podjetij.

Ponosen, da davke plačuje doma

Za podpredsednikom Evropske investicijske banke Markom Primorcem, ki je opozarjal na razdrobljenost kapitala, tudi na bančnih računih prebivalstva, je nastopil bavarski znanstvenik in podjetnik Philipp Baaske, ki je bil deležen največ spontanih aplavzov občinstva. Najprej je opisal svojo izkušnjo, ko je nekega nedeljskega večera dobil klic iz Kalifornije, med katerim so mu ponudili 193 milijonov dolarjev za njegov delež v podjetju NanoTemper. »Rekel sem ne, ker še nisem dokončal dela s svojim podjetjem. Tega nisem zagnal, da bi ga prodal, ampak da ustvarim globalnega prvaka, kot sta Siemens in Bosch. Povedal sem tudi, da to dolgujem Evropi.«

Na seznamu slovenskih podjetij Future 100 jih je 45 iz tehnološkega sektorja, 37 iz proizvodnje ter 14 s področij inženiringa, raziskav in razvoja.  FOTO: Voranc Vogel

Navdihujoča pripoved podjetnika iz bavarske vasi z 250 prebivalci, od koder svojega podjetja ne želi preseliti, je to, kar si za svoje izumitelje in podjetnike želi vsaka država. Še posebej ponosno je Baaske poudaril, da davke plačuje doma: »To je bil za državo dober posel: dala je štiri milijone spodbud, mi pa smo do zdaj plačali 44,7 milijona davkov. Ponosen sem, da davke plačujem v Evropi.«

Politični vrhunec foruma sta bila že prihod in pozneje pogovor s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem, ki je malce idealizirano opisal obdobje svojega desetletnega vladanja in gospodarske rasti Hrvaške v svojih treh mandatih. »Veliko hrvaških podjetij je uspelo s svojim delom, s svojo idejo so bila ob pravem času na pravem mestu,« je povzel uspehe hrvaških gospodarskih uspešnežev ter pozval k investicijam v gospodarstvo.