»Storiti moramo vse, da v državi prevlada duh sodelovanja, ne delitev«
Na praznik združitve prekmurskih Slovencev z matično domovino se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919.
Odpri galerijo
Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. FOTO: Delo
Danes je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ko se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.
Osrednja slovesnost je bila v četrtek v Črenšovcih. Predsednik republike Borut Pahor je na njej poudaril, da moramo storiti vse, da v državi prevlada duh sodelovanja, ne delitev.
»Vse se začne pri spoštovanju dostojanstva drugega, razlike moramo upoštevati in se truditi za oblikovanje skupnosti na tistem, kar nam je skupno, politika pa mora dajati zgled,« je povedal Pahor in pozval k okrepljenemu političnemu in vsestranskemu sodelovanju za krepitev države.
Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so danes v preddverju velike dvorane DZ odprli razstavo Pomurskega muzeja iz Murske Sobote z naslovom Znamke Prekmurskih in Medmurskih izdaj 1919. Zbrane je nagovoril tudi predsednik DZ Matej Tonin, dogodek pa sta spremljala krajši kulturni program in vodenje po razstavi.
Predsednik DZ Tonin je v nagovoru povzel zgodovinsko dogajanje pred 99 leti, ko so na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih 17. avgusta 1919 plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici. Po njegovih besedah je bilo prizadevanje prekmurskih Slovencev za združitev z matičnim narodom »državotvorno dejanje izjemnega nacionalnega pomena«.
Zbrane v preddverju velike dvorane DZ je nagovoril tudi prekmurski poslanec NSi Jožef Horvat. Spomnil je, da se je na zgodovinskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi. Poudaril je, da je bila narodna zavednost Prekmurcev in njihova združitev z matičnim narodom »eden od čudežev v zgodovini slovenskega naroda« na poti do samostojne Slovenije.
Razstavo si bo mogoče ogledati do 24. avgusta, in to ob delavnikih od 9. do 15. ure, razen v času sprejemov in drugih organiziranih dogodkov. Individualni obiskovalci si jo lahko ogledajo brez predhodne najave, skupine pa morajo prihod napovedati parlamentarni službi za odnose z javnostmi.
Prekmurskim Slovencem in vsem Slovencem je ob robu današnje izredne seje DZ čestital tudi predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar. »To je zelo pomembna obletnica in prihodnje leto bo okrogla, 100., ki se je še posebej veselim,« je dejal.
V Beltincih, kjer imajo občinski praznik v spomin na ljudsko zborovanje pred tamkajšnjo cerkvijo 17. avgusta, bo slovesnost nocoj ob 19. uri, slavnostni govornik bo župan Milan Kerman.
Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, 17. avgusta pa jo je prepustila civilni oblasti.
Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Po sklepu vlade so državne proslave ob tem prazniku organizirane vsako peto leto, vmesne pa pripravijo prekmurske občine same.
Osrednja slovesnost je bila v četrtek v Črenšovcih. Predsednik republike Borut Pahor je na njej poudaril, da moramo storiti vse, da v državi prevlada duh sodelovanja, ne delitev.
»Vse se začne pri spoštovanju dostojanstva drugega, razlike moramo upoštevati in se truditi za oblikovanje skupnosti na tistem, kar nam je skupno, politika pa mora dajati zgled,« je povedal Pahor in pozval k okrepljenemu političnemu in vsestranskemu sodelovanju za krepitev države.
Tradicionalnega dneva odprtih vrat v počastitev praznika v uradu predsednika republike danes zaradi obnove ne bo.
Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so danes v preddverju velike dvorane DZ odprli razstavo Pomurskega muzeja iz Murske Sobote z naslovom Znamke Prekmurskih in Medmurskih izdaj 1919. Zbrane je nagovoril tudi predsednik DZ Matej Tonin, dogodek pa sta spremljala krajši kulturni program in vodenje po razstavi.
Predsednik DZ Tonin je v nagovoru povzel zgodovinsko dogajanje pred 99 leti, ko so na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih 17. avgusta 1919 plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici. Po njegovih besedah je bilo prizadevanje prekmurskih Slovencev za združitev z matičnim narodom »državotvorno dejanje izjemnega nacionalnega pomena«.
Zbrane v preddverju velike dvorane DZ je nagovoril tudi prekmurski poslanec NSi Jožef Horvat. Spomnil je, da se je na zgodovinskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi. Poudaril je, da je bila narodna zavednost Prekmurcev in njihova združitev z matičnim narodom »eden od čudežev v zgodovini slovenskega naroda« na poti do samostojne Slovenije.
Razstavo si bo mogoče ogledati do 24. avgusta, in to ob delavnikih od 9. do 15. ure, razen v času sprejemov in drugih organiziranih dogodkov. Individualni obiskovalci si jo lahko ogledajo brez predhodne najave, skupine pa morajo prihod napovedati parlamentarni službi za odnose z javnostmi.
Po sklepu vlade so državne proslave ob tem prazniku organizirane vsako peto leto, vmesne pa pripravijo prekmurske občine same. FOTO: Jure Eržen/Delo
Prekmurskim Slovencem in vsem Slovencem je ob robu današnje izredne seje DZ čestital tudi predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar. »To je zelo pomembna obletnica in prihodnje leto bo okrogla, 100., ki se je še posebej veselim,« je dejal.
V Beltincih, kjer imajo občinski praznik v spomin na ljudsko zborovanje pred tamkajšnjo cerkvijo 17. avgusta, bo slovesnost nocoj ob 19. uri, slavnostni govornik bo župan Milan Kerman.
Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, 17. avgusta pa jo je prepustila civilni oblasti.
Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Po sklepu vlade so državne proslave ob tem prazniku organizirane vsako peto leto, vmesne pa pripravijo prekmurske občine same.
