Strašenje z Janezom Janšo za SD ne bo več dovolj

Prenova programa: Na kaj stavijo Socialni demokrati Dejana Židana in ali bo to dovolj za boljši volilni rezultat

Objavljeno
02. november 2019 06.00
Posodobljeno
02. november 2019 06.00
V SD Dejana Židana dozoreva spoznanje, da strah pred Janezom Janšo za dolgoročni uspeh stranke ne bo več dovolj. FOTO: Blaž Samec
Po eni od internih političnih meritev je maksimalni volilni doseg stranke SD 20 odstotkov. Njen realni doseg pa je šest odstotnih točk nižji. Za stranko je po drugi strani pomembno, da meritve kažejo majhen delež tistih volivcev, ki njenega kandidata v nobenem primeru ne bi obkrožili na volilnem lističu. Teh je namreč 16 odstotkov, kar je dvakrat manj, kot znaša negativni doseg Levice, in štirikrat manj, kot je delež tistih anketiranih, ki v nobenem primeru ne bi volili SDS.

SD torej potencial ima, a kako ga uresničiti? Na lanskih parlamentarnih volitvah je dobila nekaj manj kot deset odstotkov glasov, kar je trikrat manj kot na volitvah leta 2008, ko jo je do zmage popeljal tedanji predsednik Borut Pahor.

Kako torej doseči preboj, razmišljajo v njenem vodstvu, ki bo čez teden dni na statutarno-programskem kongresu predstavilo prenovljeni program stranke. Iz tega dokumenta je mogoče izluščiti predvsem troje: odločnejšo usmeritev k zelenemu, prizadevanje za pravično in solidarno družbo (ta usmeritev ni nova, stranka je na primer ta teden z Levico nasprotovala vladnemu predlogu o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost), pomembna programska novost pa je predlog o oblikovanju posebnega naložbenega sklada, vrednega 30 milijard evrov. Del virov bi pridobili tudi z aktivacijo prihrankov prebivalstva v času rekordno nizkih pasivnih obrestnih mer bank, teh je za več kot 19 milijard evrov, ki bi jih preusmerili v državne obveznice.

image
FOTO: Uroš Hočevar
Igor Lukšič,
FDV, nekdanji predsednik SD
Po Darwinu ima vsak, ki se pravočasno prilagodi spremembam življenjskih okoliščin, prihodnost. S socializmom in socialnimi demokracijami gre v svetu malce navzdol. Zgodovina sicer kaže, da sta se Tony Blair in Gerhard Schröder za prihod na oblast precej liberalizirala, prilagodila razmeram. Vprašanje je, ali biti del vladajočih sil in ob tem malo bolj mlačen v svojem ravnanju ali pa biti ideološko bolj prepoznaven, a s tem na robu. Iskati najboljšo možnost tu vmes je umetnost politike.

 

Plačilo prispevkov na vse prihodke?


V SD poudarjajo, da poskušajo s programskimi usmeritvami doseči premik k dolgoročnim in strateškim odločitvam. Te presegajo format enega mandata in kratkoročnih, tudi populističnih iniciativ, okoli katerih se najpogosteje vrti slovenska politika. Primer tovrstnega ravnanja je ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki strukturnih težav zdravstva še zdaleč ne bo odpravilo.

20
odstotkov naj bi bil v tem trenutku maksimalni volilni domet SD


»Pri solidarnosti bo ključno, ali nam bo uspelo ohraniti sisteme socialne varnosti, zgrajene na družbeni in medgeneracijski solidarnosti. V zvezi s tem zato razmišljamo o nadgradnjah in povezovanju vseh oblik socialnih zavarovanj ter s tem povezanem zmanjšanju visoke segmentacije na trgu dela. To pomeni premislek o enotni pogodbi o zaposlitvi in morda celo enako, progresivno, obdavčenje ter oprispevčenje vseh individualnih prihodkov. Dajatve in prispevki imajo namreč podobno lastnost kot voda – teži k najnižji točki. Mi pa nočemo tekme do dna,« poudarjajo v SD.

image
ALL FOTO: osebni arhiv
Tanja Porčnik
Visio Institut
SD je izgubila stik z volivci na slovenski levi sredini. Izgubila je uvid v to, kaj je nepravično in nepošteno ter katere so tiste neenakosti v družbi, ki jih je treba institucionalno odpravljati, in katere to niso. V preteklem desetletju SD ni samo izgubila veliko volilne podpore, k čemur je primarno in najbolj prispevala razočaranost volivcev nad vlado Boruta Pahorja, temveč je izgubila tudi lastno identiteto, saj trdi, da je levosredinska stranka, medtem ko s svojimi nazori in predlogi tekmuje z Levico za volivce na repu levega ideološkega spektra. Ne preseneča, da so zato njeno mesto na levi sredini zavzele druge stranke, kot so SAB, LMŠ in SMC ter, da ne pozabimo, Desus.

 

SD kot branik proti zmagi SDS


Kongres je v celoti namenjen identifikaciji ključnih izzivov pred stranko in pripravam na prihodnost. Kljub ocenam, da je socialna demokracija svoje vrhunce doživela v 20. stoletju, namreč menijo, da je kot ideja in nabor vrednot ter prepričanj nepogrešljiva pri premagovanju novih izzivov 21. stoletja.

Preboj stranke bo po mnenju Andraža Zorka iz družbe Valicon sicer odvisen predvsem od dveh dejavnikov – ali bodo znali združiti socialno naravnane volivce različnih slojev prebivalstva v enoten tabor in ali bodo znova prepoznani kot branik proti morebitni zmagi SDS. To sicer kot motiv za taktične volivce ni več tako močan vzgib, kot je bil v letih, ko je bila SDS na vrhuncu svoje moči, kar so pokazale zadnje parlamentarne volitve.

image
FOTO: Ciril Jazbec
Andraž Zorko,
Valicon
SD ima danes širok razpon, od klasičnih tem socialne demokracije in koketiranja z Levico na eni strani do nagovarjanja srednjega sloja na drugi. Kadrovsko pa od bolj radikalnih predstavnikov mlajše generacije do bolj zmernih politikov srednje generacije, medtem ko so se starejši že skoraj povsem umaknili. Ko nagovarjaš preširoko področje oziroma preveč različne ciljne skupine, pa se lahko zgodi, da ne osvojiš ne enih ne drugih – to je največje tveganje za večji uspeh SD na volitvah. Velik uspeh na evropskih volitvah in osvojitev dveh mandatov sicer kažeta, da stranka zmore poseči tudi više.


Da »obramba« proti Janezu Janši ni več dovolj, se očitno zavedajo tudi v SD. Matjaž Han, vplivni vodja poslanske skupine SD, je namreč izjavil, da bo treba v državi nehati razmišljati o tem, kako sestaviti levosredinsko vlado samo zato, da na oblast ne bo prišel Janez Janša.