Strategija 2030: za odgovorno prihodnost

Ljubljana – Strategija razvoja Slovenije 2030, ki nastaja dobro leto, je po opravljeni javni razpravi v zaključni fazi, saj naj bi jo na vladi sprejeli že decembra. Osnovna usmeritev je jasna: od zagotavljanja pogojev za zdravo in varno življenje družbe do učinkovitega upravljanja; tudi države.

Predlog strategije je kot osrednji razvojni dokument prestal tudi javno posvetovanje. Na vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko (Svrk), pod okriljem katere je državni razvojni dokument nastajal, pravijo, da je med javno razpravo prispelo več kakor 50 predlogov posameznikov in tudi organizacij, vmes so se tudi sproti posvetovali z različnimi zainteresiranimi organizacijami ali jim predlog strategije predstavljali. Dokument so na Svrku pripravljali z ministrstvom za finance, Umarjem ter v tesnem sodelovanju z vsemi resornimi ministrstvi in državnim statističnim uradom. Poleg osrednjega cilja, ki ga poskuša doseči, to je kakovost življenja za vse, so pomembne strateške usmeritve države, ki vodijo k temu visokemu cilju, to pa so vključujoča, varna in odgovorna družba, učenje za življenje, visoka produktivnost, gospodarstvo z dodano vrednostjo za vse, ohranjanje zdravega naravnega okolja ter visoka stopnja sodelovanja in tudi učinkovitega (državnega) upravljanja. Za te usmeritve bo treba slediti cilje (grafika) in jih spremljati skozi številne kazalnike.

Dokument krvavo potrebujemo

Že od začetka je poudarjeno, da je vlada oblikovanje strategije umestila med svoje prednostne naloge, zdaj jih mora, če jih želi še pred iztekom mandata uresničiti, prednostno sprejeti. »Tak dokument krvavo potrebujemo, saj je namenjen jasnemu orisu, katere poglavitne usmeritve države, ki jih, če želimo imeti višji življenjski standard, moramo zasledovati vsi, ki tako ali drugače vplivamo na spremembe v državi,« poudarja Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Tudi v kohezijski regiji Zahodna Slovenija ugotavljajo, da je priprava dokumenta zelo pomembna, zato so se v javno razpravo aktivno vključili. Ocenjujejo, da je zasnovan pregledno in celovito ter da vključuje pomembne razvojne usmeritve za državo z vidika njenega položaja v mednarodnem okolju. Toda, poudarja Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija: »Kot krovni razvojni dokument Slovenije bi se po našem mnenju moral vsaj dotakniti tudi razvoja Slovenije znotraj njenih meja.«

Samozadostni otežujejo sodelovanje

Madjarjeva še poudarja, da je treba pomen regionalnega razvoja in njegovo vlogo pri uresničevanju ciljev strategije ustrezno poudariti v dokumentu. Poleg horizontalnega povezovanja med sektorji je pomembno tudi vertikalno sodelovanje med različnimi nosilci razvoja ter teritorialnimi ravnmi, torej večnivojsko upravljanje, ki, tako Madjarjeva, »v osnutku ni dovolj poudarjeno, kajti kultura zaprtega oziroma samozadostnega delovanja državnih organov javnega sektorja otežuje medsektorsko povezovanje in večnivojsko sodelovanje. Na področju lokalne samouprave in razvoja regij v Sloveniji je neizkoriščen potencial za boljše naslavljanje potreb prebivalstva in podjetij«. Razvojni cilji so zastavljeni zelo visoko, a na domnevi, da je osnovna družbena, gospodarska in okoljska infrastruktura po Sloveniji že vzpostavljena. Toda ni, poudarjajo v regiji Zahodna Slovenija, saj številna območja še vedno nimajo niti preskrbe s pitno vodo, ne odvajanja in čiščenja odpadnih voda, skratka infrastrukture, ki je glavni pogoj za nadaljnji razvoj. Zato predlagajo, naj vzpostavitev te infrastrukture, družbene, gospodarske in okoljske, vključijo v strateške usmeritve in tudi v glavne cilje strategije.

Zastaviti si zahtevna vprašanja

Šmučeva poudarja, da je strategija sama po sebi navdihujoča, a da je hudič v podrobnostih. »Zelo velik poudarek je na enakosti, na visoki ravni socialne države. Vse to je na mestu. Tega si želimo tudi v gospodarstvu, vendar pa samo zato, ker si nekaj želimo, to še ne pomeni, da bomo to tudi dobili. Zato poudarjamo, da je treba v takih dokumentih potegniti tudi težko črto in povedati, kakšno je pričakovano razmerje med socialno državo in konkurenčnostjo gospodarstva. Prvega namreč ni brez drugega, prevelik obseg prvega pa kaj hitro zaduši drugega. Ravno tako je treba povedati, kakšna je odgovornost posameznika za kakovostno življenje in kakšna sistema. Bomo kot družba reševali vsakogar in za vsako ceno? Ali je morda naloga družbe, da vzpostavi dostopne pogoje, ki ljudem omogočajo, da sami poskrbijo zase – od tu naprej pa je odgovornost njihova? Predlog strategije nam omogoča prav to, da si zastavimo zahtevna vprašanja. In da, ko se enkrat dogovorimo, državljani zahtevamo, da je to smer, politiki pa naj potem tekmujejo, kdo lahko to strategijo bolje in hitreje udejanja,« razmišlja Šmuc.

V središču dokumenta so postavljeni ljudje – kot posamezniki in kot družba, ki sodelujejo zato, da bomo dosegli blaginjo vseh, poudarjajo na Svrku. Seveda je vprašanje, kako bomo to dosegli. Ministrica Alenka Smerkolj odgovarja: »Izjemno težko, zato moramo iskati poti v uravnoteženju gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, kjer pa sta ključna še dva elementa: znanje, torej dober izobraževalni sistem, neformalno izobraževanje, kompetence, in tudi učinkovit sistem upravljanja in sodelovanja.« V času javnega posvetovanja so nekatere prejete predloge že sproti usklajevali z ministrstvi, tudi političnimi strankami, sindikati, GZS, kohezijskima regijama, predlog strategije so obravnavali tudi na ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Do sprejetja dokumenta decembra na vladi jih bodo proučili ter dokument dogradili in izpilili.

Posebno posvetovalno telo

Več sugestij je bilo, naj se vzpostavi posebno posvetovalno telo vlade, ki bi spremljalo izvajanje strategije. Na ESS so se s predlogom seznanili in bodo izvajanje strategije spremljali tudi prek kazalnikov uspešnosti, predvsem pa prek letnega poročila, kjer bodo poročali o aktivnostih za dosego ciljev. »V Sloveniji stremimo k razvoju, a pogosto nepovezano, zato tako zelo poudarjam sodelovanje. Težko najdemo skupne poti, naši cilji so velikokrat premalo konkretni, kaj šele, da bi jih med seboj povezali in jih merili. Zato je pomembno, da si nastavljamo ogledalo in preverjamo, ali smo uspešni,« pravi ministrica Smerkoljeva. Tudi Šmučeva poudarja, da podpirajo idejo semaforja kazalnikov, ki odsevajo smer sprememb. »Temeljni cilj strategije mora biti dvig ekonomske blaginje družbe, ker je to najboljše zagotovilo za vzdržno ohranjanje socialne države.« A tako kot strategija je pomemben tudi akcijski načrt, ki bo sledil osrednjemu dokumentu. Madjarjeva pravi, da če nam strategija kaže smer, kam gremo, nam akcijski načrt kaže, kako bomo dosegli zastavljene cilje.