Strategija razvoja Slovenije 2030 po javni razpravi naprej

Danes se končuje javno posvetovanje o predlogu novega krovnega razvojnega okvirja države.

Objavljeno
08. november 2017 17.29
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana − Vlada se je sredi oktobra (12. okotobra) seznanila z osnutkom Strategije razvoja Slovenije 2030, b seznanitvi pa se je tudi odprlo javno posvetovanje o novi strategiji, ki poteka do 9. novembra; torej danes je še mogoče pohiteti s predlogi in pripombami.

Pripravo dokumenta, ki je nastajal pod okriljem vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Svrk), ministrstva za finance, urada vlade za makroekonomske analize in razvoj ter v tesnem sodelovanju z vsemi resornimi ministrstvi in državnim statističnim uradom, je vlada sicer že v začetku svojega mandata opredelila kot eno izmed svojih prednostnih nalog.

Novi osrednji razvojni dokument Slovenije - Strategija razvoja Slovenije 2030 - je pomemben in potreben, saj je zadnjemu rok potekel že pred nekaj leti.

Gre za razvojni okvir države, ki izhaja iz Vizije Slovenije 2050 ter seveda  trenutnega stanja na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju, upoštvani so tudi globalni trendi in izzivi, zato dokument vključuje tudi cilje trajnostnega razvoja OZN.

Dokument je namenjen snovalcem politik, jasno pa je, da morajo biti učinki teh politik še kako povezani s prebivalci Slovenije, ki so v središču strategije, tako na ravni posameznikov kot družbe kot celote. Jutri bo predlog strategije predstavljen tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

 V javnem posvetu sodelovali številni deležniki

Kot so za Delo odgovorili na Svrk, so predloge v okviru javnega posvetovanja »zbirali prek spletne strani Vlada RS,  www.vlada.si,  kjer je bilo mnenja mogoče strukturirano podati prek spletnega obrazca. Javno posvetovanje se bo zaključilo danes, smo se pa v tem obdobju z mnogimi zainteresiranimi deležniki tudi dodatno osebno sestali. V posvetovanju so sodelovali številni strateški deležniki, med njimi so Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Mladinski svet Slovenije, Gospodarska zbornica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nevladne organozacije ter drugi

Ura, do kdaj se lahko v ovkiru javnega posvetovanja še pošiljajo predlogi in mnenja glede strategije, ni določena, torej je razprava odprta še ves dan. Na Svrku pa pojasnjujejo:»Dosedaj prejeti odzivi (in tisti, ki bodo sledili do zaključka javne razprave) predstavljajo konstruktiven prispevek k nadgradnji obstoječega osnutka, ki ga bomo v naslednjih tednih zaključili in po dodatnem medresorskem usklajevanju v začetkju decembra 2017 posredovali v sprejem vladi. Pred in med uradnim javnim posvetovanjem smo osnutek strategije predstavili tudi na nekaj vsebinsko povezanih delavnicah in v okviru drugih rednih aktivnosti.«

Osrednji cilj - večja kakovost življenja za vse

Osrednji cilj strategije je večja kakovost življenja za vse, za kar je opredeljenih pet strateških usmeritev, po katerih bi se cilju približevali in ga seveda dosegli: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, učenje za in skozi vse življenje, visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, ohranjeno zdravo naravno okolje, visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Podrobneje pa jih opredeljuje še dvanajst razvojnih ciljev Slovenije: zdravo in aktivno življenje, znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo, dostojno življenje za vse, kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete, gospodarska stabilnost,  konkurenčen ter družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor, vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta, nizkoogljično krožno gospodarstvo, trajnostno in učinkovito upravljanje z naravnimi viri, zaupanja vreden pravni sistem, varna in globalno odgovorna Slovenija, učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve.