Štiriintrideset let po strelu v Jurovskem Dolu številne njegove besede zvenijo presenetljivo sodobno, zato vprašanje, kaj nam danes še povedo zgodba in smrt Ivana Krambergerja, ni le nostalgičen spomin na »dobrega človeka iz Negove«, temveč tudi merilo, kako smo kot družba izkoristili začetek slovenske demokracije.
Članek ob obletnici natančno oriše pot od lačnega viničarskega pastirčka in izučenega dimnikarja, prek »dobrega človeka iz Duisburga«, ki je bolnišnicam podaril 42 dializnih aparatov in s tem zgradil svojo karizmo, do nestrankarskega predsedniškega kandidata, ki je leta 1990 osvojil 18,5 odstotka glasov ter nagovarjal »malega človeka« z neposrednim, pogosto posmehovanim jezikom. V ospredje stopijo tako politično ozadje tistega časa kot okoliščine atentata brez najdene krogle, pa tudi tišja sled – sklad, ki je v treh desetletjih pomagal skoraj 400 družinam – in odprto vprašanje, kaj njegov mit pomeni v današnji politiki.
| Slovenija
Komentarji