Tiskane izdaje
»Mladim želimo prikazati, da strojništvo ni le umazan posel, da nismo ves čas v stiku le z umazanim oljem. Včeraj smo, recimo, na krški srednji šoli sestavljali dron,« je v delavnici podjetja Kovinska galanterija Lekše o tem, kako bo osnovnošolce poskušal navdušiti za poklic strojnika oziroma kovinarja, razmišljal Mitja Lekše.
Predstavnik tretje generacije družine, ki na Vihrah v krški občini izdeluje vijake in navoje že več kot tri desetletja, bo eden od podjetnikov, ki bodo v prihodnjem šolskem letu na treh posavskih osnovnih šolah poskusno predstavili šest poklicev. Krožki oziroma interesne dejavnosti o delu na področju kovinarstva, elektropoklicev, lesarstva, gradbeništva, cvetličarstva in frizerstva bodo v Leskovcu pri Krškem, Kostanjevici na Krki in Artičah potekali približno enkrat na mesec. Udeležba za mlade bo brezplačna.
»Na teh treh šolah bomo preverili, ali je med mladimi interes za takšne predstavitve. Mislim, da bo odgovor pritrdilen. Vodstva šol ga imajo,« pravi Janja Starc s krške obrtno-podjetniške zbornice, ki je prevzela vlogo koordinatorice regijskega projekta Zavezništvo za mlade: »Za šolarje bomo izvedli promocije poklicev po podjetjih, želimo jih peljati na obrtni sejem v Celje. Mi bi poskrbeli za vstopnino, upamo, da bodo strošek prevozov krile občine. Ker mentorji po šolah ne delujejo v realnem sektorju, bomo za njih pripravili usposabljanje. V vsaki izmed šestih posavskih občin pa bomo pripravili tudi delavnice o posameznih poklicih, ki se jih bodo lahko starši in otroci udeležili skupaj.«
Infografika: Delo
Zakaj v zavezništvo
Projekcija kadrovskih potreb posavskih podjetij v prihodnjem desetletju, ki so jo pripravili v okviru projekta Zavezništvo za mlade, nakazuje pomanjkanje kadra med drugim v kovinski panogi, strojništvu, gradbeništvu in v elektropoklicih. To je tudi eden od bistvenih vzrokov, da so se v Posavju odločili za povezovanje gospodarstva, šolstva in lokalne politike, pravi Janja Starc: »Podjetja pričakujejo, da se bo veliko njihovega kadra upokojilo, mlade pa bodo potrebovali tudi zaradi širjenja proizvodnje.«
Drugi pomemben cilj projekta je dvigniti raven praktičnega znanja mladih, ki se šolajo za tehnične poklice. Mitja Lekše je aprila opravil seminar za mentorja dijakom in študentom v vajeniški obliki izobraževanja, ki se bo v prihodnjem šolskem letu na štirih programih (oblikovalec kovin – orodjar, gastronom – hotelir, mizar in kamnosek) v Sloveniji izvajala pilotno.
»Vsaka strojniška delavnica je specifična. Mladi po prihodu iz šole vedo, kaj je šubler (kljunasto merilo), in ga znajo uporabljati. A nato se začne učenje. Z mentorstvom želimo doseči, da bo imel kader čim več tudi praktičnega znanja, in ne le teoretičnega,« pravi Lekše in doda anekdoto iz časa, ko je bil še sam v šolskih klopeh: »Z učiteljem sva se sporekla, ker je trdil, da se pri izdelavi valjanega navoja dva kolutna valja vrtita vsak v svojo smer, a se vrtita v isto.«
Spremembe zakonodaje
Posavske šole vajeniških učnih mest v letu 2017/18 ne bodo imele. Njihova vzpostavitev je eden pomembnejših načrtov projekta, nabor mentorjev je zadovoljiv, razlaga Starčeva: »Težava ostajajo štiriletni programi, kjer praktičen pouk poteka le 14 dni v zadnjem letniku. V novem šolskem letu bomo tako v prvih letnikih elektro in strojne smeri v Krškem začeli poskusne naloge, ki jih bodo mladi s podjetji morali rešiti v enem tednu. V okviru odprtega kurikuluma namreč šole lahko zagotovijo nekaj dodatnih dni za praktičen pouk. Vemo, da je to premalo, a nekje moramo začeti.«
Za kaj več bo potrebna sprememba zakonodaje, kar za Posavce ni nepremostljiva ovira. Svoje razmišljanje so na včerajšnji okrogli mizi predstavili članom različnih ministrstev, ki so slišali tudi utemeljitve za ponovno uvedbo pouka tehnike v 9. razred OŠ kot obveznega predmeta.
Še ena velika sistemska sprememba na ravni države, ki jo načrtujejo v regiji, je uvedba mojstrskih šol po vzoru Nemčije. V Posavju so si jih zamislili kot enoletni program po koncu poklicnega izobraževanja, ki bi ob večinoma praktičnem delu v podjetju mlade oborožil tudi s teoretičnim znanjem s področja podjetništva, kot je, recimo, osnova ekonomije. Posavci so se z nemškimi, hrvaškimi in srbskimi partnerji s projektom, ki bi državi pripravil podlage za regulacijo mojstrskih šol, prijavili na razpis za sredstva EU. Rezultat razpisa bo predvidoma znan do poletnih počitnic.
