Stroka: Predlog vlade ogroža preživetje številnih družin v Sloveniji

Po napovedanih ukrepih vlade po smrti Aleša Šutarja so na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in v Društvu socialnih delavk in delavcev Slovenije izrazili zaskrbljenost. Opozarjajo, da so »temelji delovanja sistema socialnega varstva socialna pravičnost, solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in ohranjanje človekovega dostojanstva, ki je univerzalno in ne pripada le določeni skupini, skupnosti ali posameznikom«.

Vlada je namreč na področju socialne politike med drugim predlagala možnost izvršbe na socialne prejemke, ukinitev pravice do denarne socialne pomoči za storilce kaznivih dejanj in prekrškov, ki ta dejanja ponavljajo, odvzem otroškega dodatka mladoletnim materam in zaostrovanje odvzemov otrok, vse to pa pomeni »resen odmik od temeljnih načel socialne države, človekovih pravic in etike socialnega dela in socialnega varstva,« opozarjajo. Ta poseg v pravice do socialne varnosti temelji na »posplošenih mnenjih, predsodkih in stereotipih in posledično hitrih, nepremišljenih odločitvah,« so dodali. 

Možnost izvršbe na denarno socialno pomoč

Izvršba na denarno socialno pomoč je skrajno problematična, saj imajo mnogi revni v Sloveniji že danes velike dolgove, ker njihovi prihodki ne zadostujejo za kritje vseh življenjskih stroškov. Še zlasti se z dolgovi spopadajo družine, ki si morajo za izredne stroške, denimo nakup šolskih potrebščin, denar izposoditi, včasih tudi za visoke obresti, ker ne dobijo bančnega kredita.

Šutarjev zakon: gre za smiselne predloge ali poceni populizem?

Prav zaradi tega so vlade doslej kljub krčenju socialnih pravic ohranjale neizterljivost dolgov iz denarnih pomoči. Gre namreč za minimalno sredstvo preživetja. Možnost izvršbe na socialno denarno pomoč, ki jo je predlagala vlada Roberta Goloba, bo ogrozila preživetje številnih družin po državi, na družbeni ravni pa se bo povečala stopnja tveganja revščine. »Ukrep bo imel zelo slabe posledice za družine in zlasti za otroke,« so opozorili. 

Neizplačilo denarne socialne pomoči

Neizplačilo denarne socialne pomoči storilcem ponavljajočih kaznivih dejanj in prekrškov pomeni dvojno sankcijo, kar nasprotuje načelom pravne države in je neustavno, menijo. Temeljno načelo pravne države je, da po prestani zaporni kazni storilca za dejanje ni več mogoče kaznovati.

»Večina bivših zapornikov odhaja na prostost brez zagotovljenih sredstev za preživljanje, pogosto tudi brez bivališča, zato se v času po prestani zaporni kazni poveča tveganje za brezdomstvo in revščino, kar tlakuje pot za ponovno storitev kaznivega dejanja,« so opozorili in napotili na strokovno literaturo, ki dokazuje, da bo vladni ukrep povratništvo le še povečal. 

Neizplačilo otroškega dodatka mladoletnim materam

Otroški dodatek je pravica otroka, ne starša, so poudarili. Odvzem bi pomenil neposredno kršitev konvencije o otrokovih pravicah in 56. člena ustave, ki otrokom zagotavljata posebno varstvo države. Ta ukrep kaznuje ravno tiste, ki so pomoči najbolj potrebni. V sedanji ureditvi je otroški dodatek utemeljen na načelu univerzalnosti, predlog Golobove vlade pa bi zmanjšal raven zaščite materinstva in raven socialne države.

»Mladoletniška nosečnost je eden najbolj zanesljivih indikatorjev revščine in ga Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med družbene dejavnike za zdravje, ki so zanesljiv pokazatelj družbenih neenakosti. Vlada pa je svoj ukrep utemeljila na prepričanju, da bo z ukinitvijo pravice do otroškega dodatka otrokom mladoletnih mater ta pojav sam po sebi izginil. Prepričanje, da imajo mladoletne Rominje otroke le zato, da bi pridobile otroški dodatek, je prežeto s protiromskimi stereotipi.« Stroka meni, da se bo s povečanjem revščine, ki ga vladni ukrepi prinašajo, problem le še povečal.

Tendenca po povečanju odvzemov otrok v manjšinskih etničnih skupnostih pomeni kršitev številnih mednarodnih konvencij. FOTO: Voranc Vogel

Število mladostniških nosečnosti v Sloveniji je sicer že desetletja v upadu, na tem področju smo ena najuspešnejših držav v Evropi, kar je rezultat zmanjševanja neenakosti in razslojenosti ter dostopnega reproduktivnega zdravstvenega varstva, ne pa represivnih ukrepov, so poudarili.

Odvzemi otrok zaradi kaznivih dejanj staršev

Tendenca po povečanju odvzemov otrok v manjšinskih etničnih skupnostih pomeni kršitev številnih mednarodnih konvencij in zavez, ki jih je Slovenija sprejela ob osamosvojitvi in kasneje ali pa jih je zavezana spoštovati kot članica Evropske unije. Ta praksa bi Slovenijo postavila med države kršiteljice otrokovih človekovih pravic. Ne nazadnje je tudi v nasprotju s slovensko zakonodajo, so opozorili.

Praksa kaže, da takšni ukrepi pogosto le še povečajo travmatiziranost otrok in porušijo zaupanje med družinami in institucijami, še posebej v romskih skupnostih, kjer je zaupanje že tako krhko. Pri tem so opozorili še, da je primernih namestitev za odvzete otroke že zdaj pogosto premalo.

Kriminal, tragedija v Novem mestu in politika

Fakulteta za socialno delo in Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije zaradi vsega naštetega pozivata vlado, da se v odzivih na tragične dogodke izogne kolektivnemu kaznovanju, stigmatizaciji in represiji nad najrevnejšimi in najbolj socialno izključenimi. »Vlado tudi pozivamo, da tragičnega dogodka smrti ne uporabi za krčenje ravni socialne države in za spremembe v delovanju socialnovarstvenih institucij v smeri večje kaznovalnosti in represivnosti,« so zapisali.

Opozorili so še, da represivni socialni ukrepi pomenijo tudi grožnjo strokovni avtonomiji in metodam dela različnih strok, ki delujejo na področju socialnega varstva, in poudarili, da so »najbolj nevarni tisti ukrepi, ki nastanejo kot čustveni odzivi na tragične dogodke, niso premišljeni in ne temeljijo na strokovni presoji, so nezakoniti in protiustavni ter nasprotujejo temeljnim postulatom pravne in socialne države«.

S Fakultete za socialno delo in iz Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije so vlado še pozvali, naj se pri oblikovanju predlogov raje posvetuje s stroko.