Stroka za premislek o sistemu upravljanja velikih zveri v državi

Trajne rešitve lahko temeljijo le na znanju in konsenzu, so poudarili strokovnjaki.

Objavljeno
17. september 2019 14.50
Posodobljeno
17. september 2019 19.47
FOTO: Blažž Samec/Delo
A. V., STA
A. V., STA
Vprašanje, kako ravnati z veliki zvermi, še vedno deli slovensko javnost. Vrstijo se različni predlogi za spremembo upravljanja, od popolne zaščite do drastičnega posega v populaciji medveda in volka, stroka opozarja, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Trajne rešitve lahko temeljijo le na znanju in konsenzu, so poudarili strokovnjaki.

Številni predlogi, ki prihajajo od različnih interesnih skupin, politike in državnih služb, bi lahko po mnenju raziskovalcev z ljubljanske biotehniške fakultete Klemna Jerine, Mihe Krofla, Aleksandre Majić Skrbinšek, Huberta Potočnika, Tomaža Skrbinška in Ivana Kosa vodili v še večje konflikte tako z velikimi zvermi kot tudi med različnimi družbenimi deležniki.



Zato odločevalce pozivajo, da pred sprejetjem ukrepov temeljito pretehtajo tako prednosti kot slabosti različnih upravljavskih možnosti, predvsem z vidika njihovega prenosa v prakso in njihovih družbenih in gospodarskih posledic, želenih in neželenih.

Kot so poudarili v sporočilu za javnost, je uporaba znanja pri načrtovanju ukrepov za zagotavljanje sobivanja ljudi in velikih zveri ključna. »Trajnostnemu in zakonitemu odstrelu volkov in medvedov ne nasprotujemo – prav nasprotno, zdi se nam nujen upravljavski ukrep, pomemben za zagotavljanje sobivanja v naši antropogeno spremenjeni krajini. Nikakor pa ne podpiramo drastičnih redukcij populacij obeh vrst, ki se jih v zadnjem času predlaga,« so poudarili.

Vse radikalne rešitve, ki se kot predlogi pojavljajo v medijih, med drugim popolna zaščita zveri, odstrel več kot polovice celotne populacije ali omejevanje velikosti populacije na določeno, slabo argumentirano število, bi po njihovem mnenju prinesle več slabosti kot koristi. Povezave med konflikti in številnostjo namreč še zdaleč niso neposredne in sorazmerne.

»Skakanje iz ene skrajnosti (popolna prepoved odstrela) v drugo (radikalni odstrel) po lastnih in tujih izkušnjah prinaša mnogo več težav kot rešitev. Najprej za ljudi, pa tudi za divje in domače živali,« so dodali.

Posebna skupina za upravljanje z zvermi začela z delom

Delovna skupina, ki bo poiskala rešitev za prihodnje bolj optimalno upravljanje z velikimi zvermi, je začela z delom. Na današnjem prvem srečanju je sklenila, da bo ožja, strokovna skupina, pripravila predloge glede vzdržnega števila medvedov in volkov ter izhodišča glede coniranja, ukrepov ter škod in nadomestil.
Ministrstvo za okolje in prostor bo začelo tudi pogovore na evropski ravni glede možnosti Slovenije pri uveljavljanju izjem v habitatni direktivi. Skupina bo delo končala predvidoma do konca leta, so po srečanju sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Udeležence - predstavnike ministrstev za okolje in za kmetijstvo, agencije za okolje, zavoda za varstvo narave, Združenja občin Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lovske zveze, Sindikata kmetov Slovenije, ljubljanske biotehniške in tudi veterinarske fakultete, društva Dinaricum, zavoda za gozdove, Društva za zaščito živali Ljubljana, Društva za osvoboditev živali in državnega sveta - je pozdravil minister za okolje in prostor Simon Zajc.
Izrazil je zadovoljstvo, da se je o tej problematiki začelo pogovarjati na mestu, kamor ta sodi, in sicer za delovno mizo. Ob tem je udeležence pozval, naj skušajo razumeti drug drugega in si med seboj prisluhnejo, saj bodo le tako lahko prišli do rešitve, katere cilj je optimizacija sistema upravljanja z zvermi, ki bo omogočala, da se lahko z zvermi živi. STA


Kot so poudarili, je za ljudi in njihove dejavnosti precej bolj kot število zveri pomembno število škod oziroma konfliktov, ki jih zveri povzročajo. Zato je po njihovem mnenju ključno, da se pri upravljavskih ukrepih usmeri predvsem v učinkovito preprečevanje teh težav. Za ta namen je na voljo več preizkušenih ukrepov, med katerimi je tudi odstrel.

»Ukrepe je treba uporabljati razumno in na podlagi strokovnih izhodišč, ne pa pavšalno in populistično z namenom zadovoljevanja interesov posameznih interesnih skupin, ter jih prilagajati lokalnim razmeram in vrsti zveri. Za izvajanje teh ukrepov je nujno zagotoviti finančno podporo države različnim deležnikom v lokalnem okolju, na katere prisotnost velikih zveri tako ali drugače vpliva, in tako zagotavljati pogoje za uspešno sobivanje,« so navedli.

O predlogu coniranja, pri čemer bi Slovenijo razdelili na območja, kjer bi medved in volk lahko živela, ter na območja, kjer ju ne bi smelo biti, omenjeni strokovnjaki menijo, da je takšen princip upravljanja v praksi zelo težko uresničljiv, kar med drugim kažejo izkušnje s podobnim upravljanjem z medvedom v preteklosti. Še težje bi takšen sistem vzpostavili pri volku, za katerega so značilni teritorialno vedenje in velike razdalje, ki jih mlade živali naredijo po odselitvi iz rodnih tropov.

Kot so še zapisali, je namesto coniranja območij prisotnosti posamezne vrste primernejša rešitev coniranje ukrepov glede na razmere z namenom prilagodljivega in učinkovitega preprečevanja problemov in njihovega hitrega reševanja, če se pojavijo.