Strupe stare Cinkarne bi spet zakopali

Celje – Minister Dejan Židan lahko staro Cinkarno in Bukovžlak razglasi za degradirano območje, s čimer bi se Slovenija poskušala izogniti kaznim evropske komisije (EK). Hkrati pa na ministrstvu ne vedo, da se je Cinkarna Celje pred dvanajstimi leti obvezala sodelovati pri saniranju stare Cinkarne.

EK je januarja zaradi odlagališč nevarnih odpadkov v stari Cinkarni in Bukovžlaku napovedala stopnjevanje ukrepov proti Sloveniji in tožbo na Sodišču EU. Že lani je Inštitut za okolje in prostor Celje (IOP) dokončal podlage za vladno uredbo o okoljski sanaciji Celjske kotline, ki nastaja na pobudo ministra Dejana Židana. A že pred sprejetjem uredbe Židan lahko izda odredbo o razvrstitvi območij Celjske kotline glede na onesnaženost tal, kar je že predlani zaman predlagala Mestna občina Celje (MOC). Po sprejetju uredbe bi onesnaženo zemljo sredi stare Cinkarne na gradbišču Gaberje jug lahko nasuli v izkopane jarke in je ne bi bilo treba čistiti ali odvažati v tujino.

A takšne rešitve so se v Celju spomnili šele po tem, ko je bila zemlja pri gradnji kanalizacije Gaberje jug izkopana brez ocene vplivov na okolje, in potem ko so inšpektorji leta 2009 ugotovili, da gre za nevarne odpadke in je zaradi tega EK proti Sloveniji uvedla postopek. Če bo Židan sprejel uredbo za zasutje jarkov, bo morala takšen obvod odobriti EK. Če ga ne bo, bo postopek proti Sloveniji zaostrovala.

Onesnaženih do poldrugi milijon kubičnih metrov

Gradbišče s 13.605 kubičnimi metri posebnih in nevarnih odpadkov je le del območja, ki ga bo treba okoljsko sanirati. Celotna stara Cinkarna je namreč na območju več kot 17 hektarov, ki so do deset metrov globoko onesnaženi s težkimi kovinami, mineralnimi olji in kloriranimi organskimi snovmi. Gre za do 1,5 milijona kubičnih metrov zemlje.

Januarja je župan Bojan Šrot razlagal, da bi sanacija stare Cinkarne lahko stala do 250 milijonov evrov. Cvetka Ribarič Lasnik z IOP je v podlagah za vladno uredbo stroške za sanacijo stare Cinkarne ocenila na približno 15 milijonov evrov. Na čigave stroške? Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) trdijo, da je zavezanka za plačilo sanacije stare Cinkarne MOC, ki je doslej celo spodbujala povečevanje okoljskih in zdravstvenih nevarnosti zaradi bremen stare Cinkarne.

To potrjuje tudi dogajanje pri gradnji razvojnega tehnološkega središča Tehnopolis na tem območju. Leta 2005 je Razvojna agencija Celje (RRAC) na tem občinskem zemljišču naročila razstreliti z azbestom krite stare tovarniške stavbe. Leto pozneje je RRAC s hčerinsko družbo Tehnopolis brez presoje vplivov na okolje in z evropskim denarjem začel graditi stavbe Tehnopolisa. Odpadki in zastrupljeni izkopi so bili na črno odloženi v Bukovžlaku, Dogošah, na Pragerskem in drugod.

Župan o Cinkarni molčal

Da je zdravje ljudi ogroženo, je morala MOC spoznati najpozneje leta 2009, ko so si gradbišče Gaberje jug ogledali inšpektorji. Toda župan Šrot in RRAC sta že januarja 2006 prejela analizo nevarne onesnaženosti stare Cinkarne, ki jo je izdelal Kemijski inštitut Ljubljana. Dokument so za več kot leto označili za zaupen.

Kako je MOC dobila zemljišča stare Cinkarne? Decembra 1995 sta predsednik celjskega izvršnega sveta Jože Zimšek in generalni direktor Cinkarne Celje Marjan Prelec sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišča na občino. Zimšek se zdaj spominja, da so se že takrat pogovarjali o sodelovanju Cinkarne, če bi se območje izkazalo za nevarno. Januarja 2002 sta Prelec in celjski župan Bojan Šrot podpisala še zapisnik o primopredaji za zemljišče. V zapisniku je doslej neznana izjava Cinkarne, da tam ni nevarnih snovi, da pa bosta obe strani sporazumno reševali njihovo odstranjevanje, če se izkaže, da so. O tem je Šrot do zdaj molčal. Predsednik uprave Cinkarne Tomaž Benčina pravi, da so pri sanaciji stare Cinkarne pripravljeni sodelovati, a jih občina doslej k temu ni pozvala.

Celjski župan Bojan Šrot na vprašanje, zakaj se s Cinkarno niso poskušali dogovoriti o sanaciji, ni odgovoril. Skril se je za občinski oddelek, ki ga vodi Ingrid Mastnak. Ta pojasnjuje, da končni stroški za predelavo zemlje niso znani. Ker jim je na MOC znano, da imamo dokumente o prenosu zemljišč na občino, saj smo jih uradno zahtevali, Mastnakova v odgovoru prvič omenja možnost, da občina ne bi sama plačala saniranja. »Ko bo končna vrednost znana, bomo ravnali v skladu s pogodbenimi razmerji, ki jih je na MOC v zvezi s problematiko več, in z veljavno zakonodajo, in sicer tako, da bomo kar najbolj zavarovali javni interes in javna sredstva. To velja za vprašanje o 13.605 kubičnih metrov onesnažene zemlje in tudi za preostalo območje stare Cinkarne.«

MKO je zaradi stare Cinkarne aprila lani kazensko ovadilo župana Bojana Šrota. Občini bodo zdaj izdali tudi sklep o 10.000 evrih denarne kazni. Vsebine pogodbe o prenosu lastništva stare Cinkarne pa še ne poznajo.