Študij za globalno uspešne

Na lestvico stotih najboljših na svetu je časnik Financial Times prvič uvrstil slovensko fakulteto.
Objavljeno
13. september 2018 16.23
Posodobljeno
14. september 2018 22.37
»Občutek imaš, da delaš nekaj, kar ti bo zares koristilo, ko boš stopil na trg dela,« pravi študentka Živa Benčina. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Ni pogosto, da mladim izobražencem ne pade na pamet niti ena pomanjkljivost njihovega študijskega programa. »Težko je naenkrat ponotranjiti toliko znanja,« po razmisleku reče Živa Benčina, ena nedavnih magistrov podiplomskega programa ljubljanske ekonomske fakultete (EF) Poslovodenje in organizacija (IMB). Na lestvico stotih najboljših na svetu jih je prvič uvrstil časnik Financial Times.

Britanski poslovni časopis Financial Times zadnjih dvajset let izbira najboljše svetovne študijske programe z različnih področij ekonomije. Za katerih sto se odloči med akreditiranimi podiplomskimi programi poslovodenja, je odvisno od 17 kriterijev, med drugim od stika s podjetji, višine povprečne plače po koncu študija, internacionalizacije in referenc profesorjev. Med 27 državami na svetu je letos na njej prvič Slovenija – z izrednim magistrskim programom Poslovodenje in organizacija (IMB) Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

image
Delo infografika. 


»To priznanje nas postavlja na zemljevid izbranih svetovnih institucij,« je zadovoljen profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Janez Prašnikar, pod čigar vodstvom se je program s 25-letno tradicijo razvijal. Od takrat je magistriralo 774 slovenskih in tujih študentov z različnih področij, kar je okoli tretjina tistih, ki so se na program vpisali, vendar na podlagi več kriterijev, kot sta motivacijsko pismo in razgovor, niso bili izbrani.

Prašnikar je še zlasti ponosen, da je program glede na višino šolnine na lestvici prepoznan kot drugi najboljši. Slovenski študenti in ostali iz držav EU za dvoletni študijski program plačajo 2900 evrov, študenti ostalih držav pa 8000 evrov. To je po njegovem malo glede na kakovost študija in plačilo za študij na tujih fakultetah. Program se financira iz proračunskih sredstev, v zadnjih letih ta pridobivajo z različnimi drugimi projekti in razpisi, na voljo pa so tudi štipendije.

image
Janez Prašnikar, profesor na EF. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Misija študija je študente skoraj brez delovnih izkušenj usposobiti za delo na trgu dela, kar nam omogoča tudi povezava s slovenskimi in tujimi podjetji. Študij seveda ne bi bil tako kakovosten brez dobrih študentov. Danes smo v svetu nore digitalizacije, ko lahko vsak skoraj vse dobi na spletu, mi pa mlade poskušamo naučiti, da je za zorenje in oblikovanje njihove osebnosti ključno trdo delo, za kar potrebujejo številne izzive, tudi do večernih ur.

 

Pripravljeni na delo


Slovenskemu šolskemu sistemu marsikdo očita, da se ne prilagaja hitrim družbenim spremembam. »To zagotovo ne velja za naš program,« razlaga dr. Aljoša Valentinčič, nekoč študent programa, danes pa tamkajšnji profesor. Študij se je v teh letih zelo spremenil, ker se je zaradi globalizacije spreminjala tudi družba. »Pravočasno smo zaznali, da je treba šolo internacionalizirati, sicer ne bomo ustvarili relevantnih kadrov za trg,« razlaga Valentinčič, ki uspeh programa pripisuje tudi povezovanju s slovenskimi in tujimi podjetji.

image
Aljoša Valentinčič, profesor na EF. FOTO: Blaž Samec/Delo


Uvrstitev na lestvico je eden največjih dogodkov v zgodovini ekonomske fakultete, zlasti ker smo majhna javna institucija. Pravočasno smo zaznali, da je treba šolo internacionalizirati, sicer ne bomo ustvarili uspešnih kadrov za trg. Študenti so globalno uspešni. Srečam jih v domačih podjetjih ali na ulici Frankfurta in Londona. Ko moj študent konča ta program, ga lahko posedem v katerokoli investicijsko banko, kjer bo točno vedel, kako mora delati.


Glede na podatke fakultete se več kot 90 odstotkov magistrov tega programa zaposli prej kot v treh mesecih od zagovora magistrske naloge. To je prej kot povprečni magister ekonomije, ki glede na podatke zavoda za zaposlovanje na prvo zaposlitev v povprečju čaka 9 mesecev. »Iz podjetjih nam pošiljajo ponudbe, ampak študentov praktično več ni. Vsi najboljši so že zaposleni,« razlaga Valentinčič. Dodaja še, da so njihovi magistri konkurenčni s katerokoli fakulteto na svetu: »Ko moj študent konča program, ga lahko mirne vesti posedem v katerokoli investicijsko banko sredi Londona.«

Zakaj je lestvica pomembna 
Velik pomen ima z vidika internacionalizacije in vpisa kakovostnih tujih študentov, ki so tudi pripravljeni plačati šolnino, razlagajo na Univerzi v Ljubljani. Pomembna je tudi z vidika vzpostavitve močne povezave z gospodarstvom, saj so najboljša podjetja precej vključena v program. Zelo pomembna pa je tudi za alumne, saj je njihov uspeh eden od ključev za uvrstitev na lestvico. To pomeni, da končan študij pomeni uspešno in finančno zadovoljivo karierno pot.

Ti indeksi mnogokrat prepričajo tuje kakovostne predavatelje, da pridejo k nam, tuje partnerje, da nas gostijo in gredo v projektne konzorcije z nami ter na splošno poslovni in akademski svet na Zahodu, da sploh slišijo za Univerzo v Ljubljani. Za kaj takega so še posebej pomembne lestvice, ki so del večjih založniških sistemov.


Da z iskanjem zaposlitve in drugih priložnosti nima težav, potrjujejo tudi študenti, med katerimi bi težko našli koga, ki fakulteti skorajda ne pojejo slavospevov. »Program je izrazito zgoščen, kar je poglobil moje delovne navade in me prisilil, da iz sebe iztisneš maksimalno. Občutek imaš tudi, da delaš nekaj, kar ti bo zares koristilo, ko boš stopil na trg dela,« pripoveduje Benčinova.

image
Metka Tekavčič, dekanja EF. FOTO: Blaž Samec/Delo


Majhna skupina študentov, tesna povezanost s prakso in najboljšimi svetovnimi univerzami ter mednarodno okolje gradijo visoko zaposljivost diplomantov tega programa – večina se jih zaposli do treh mesecev po zagovoru magistrske naloge. Uvrstitev programa na prestižno lestvico je priznanje za dolgoletni trud zaposlenih na fakulteti, ki so vzdrževali in nadgrajevali kakovost študija.


Na dodiplomskem študiju ekonomije je opazila, da se dijaki na študij vpišejo z različnimi nameni, medtem ko je na mednarodnem programu cilj skoraj vseh čim prej končati in od njega čim več odnesti, to pa vpliva tudi na kakovost pri skupnem delu. Talentirane in vztrajne mlade poskušamo naučiti, da je za zorenje in oblikovanje njihove osebnosti ključno trdo delo, dodaja Prašnikar. Za to potrebujejo številne študijske preizkušnje, še preden jih vase pogoltne življenje.