Subvencije dobrodošle, ampak preskromen vir za obnovo stavbe

Ljubljana − Energetska obnova stavb je perspektiven posel. Samo v zamenjavo fasad bi v Sloveniji v nekaj letih lahko investirali okoli 600 milijonov evrov in odprli več tisoč delovnih mest. Pogoji za obnovo so izpolnjeni napol: potrebe obstajajo, denarja pa ni dovolj. Zato pride še kako prav pomoč Eko sklada. In morda še koga.

Po ocenah Zbornice za poslovanje z nepremičninami je treba obnoviti vsaj fasade pri več kot 80 odstotkih stavb v Sloveniji. Dela precej nemoteno potekajo v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, težje pa se je sporazumeti o obnovi – in jo tudi sfinancirati – v večstanovanjskih hišah. Denar za vzdrževanje in izboljšave stavbe se sicer po črki zakona zbira po vnaprej izdelanem načrtu v rezervnem skladu, a zbrana sredstva ponavadi ne zadoščajo za investicijo. Pred kratkim smo že pisali o tem, kako težko je pridobiti bančni kredit, s katerim se lahko zapre finančna konstrukcija za naložbo. Ključni problem so lastniki s socialnega dna, ki svoje lastnine ne zmorejo vzdrževati. Veliko takih smo dobili že z Jazbinškovo privatizacijo stanovanj v devetdesetih, množico pa je naplavila tudi sedanja gospodarska kriza.

Višja subvencija iz Eko sklada

Ker pa je energetska sanacija stavb v splošnem interesu (navsezadnje smo si kot država postavili cilj, da bomo do leta 2020 za petino zmanjšali porabo energije in izpuste ogljikovega dioksida), je za vse ozaveščene lastnike na voljo tudi državni denar. Ta se deli prek razpisov Eko sklada. Kot je bilo slišati na portoroški nepremičninski konferenci, je ta vir priročen izhod za lastnike, ki so socialni upravičenci. Od leta 2010 namreč Eko sklad prav njim namenja višje subvencije za energetsko obnovo, in sicer v višini sto odstotkov priznanih stroškov naložbe glede na njihov lastniški delež v hiši.

»Ugotavljamo, da je med etažnimi lastniki velik interes za energijsko obnovo večstanovanjskih stavb, saj se je javni poziv za nepovratne finančne spodbude za energijsko obnovo večstanovanjskih stavb tako lani kot letos predčasno končal, ker so bila vsa razpisana sredstva v celoti porabljena pred koncem posameznega leta,« so na vprašanje Dela odgovorili na Eko skladu.

Letos so za skupne naložbe etažnih lastnikov za večjo energijsko učinkovitost in večjo rabo obnovljivih virov energije v večstanovanjskih stavbah razpisali šest milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud. Subvencionirali so: toplotno izolacijo fasade ali strehe oziroma stropa proti neogrevanemu prostoru, vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke ali solarnega ogrevalnega sistema, priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije in vgradnjo termostatskih ventilov ter hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov.

Večji del razpisane vsote so namenili prav gmotno šibkim občanom. Ti so pravico do višje subvencije izkazali s potrdilom centra za socialno delo. »Eko sklad je od leta 2010 odobril celotni strošek investicije 106 socialno šibkim občanom, od tega na podlagi letošnjega javnega poziva 20 občanom,« poudarjajo in dodajajo, da so odobrili vse pravočasne in popolne zahtevke. Seveda pridejo v poštev za subvencije le tisti, ki so se lotili investicije po merilih Eko sklada. Pri obnovi fasade, ki je večji finančni zalogaj, se večina skupnosti lastnikov ravna po tem.

Kako še povečati proračun za obnove

V panogi se strinjajo, da bi potrebovali večje razpisne vsote, že zato, pravi direktor nepremičninske zbornice Dejan Papež, da bi zagotovili kontinuiteto, da bi bile subvencije dosegljive vse leto, ne le dotlej, dokler ne zmanjka denarja. Kot je povedal Saša Galonja, vodja sektorja za graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor, tam razmišljajo, da bi povečali obseg sredstev za financiranje energetske prenove, namreč, da bi vključili še Stanovanjski sklad RS, ki razpolaga z več milijoni prostih sredstev.

O tem smo povprašali še direktorja SSRS Žigo Andoljška. »Mislim, da so celovite energetske prenove tisto pravo. V tem vidim veliko priložnosti za gospodarstvo in za izboljšanje bivalnega okolja in absolutno podpiram tudi združevanje sredstev za ta namen. Pravzaprav sem sam že zdavnaj predlagal, da bi Eko sklad, država in SSRS projektno pripravili program energetskih obnov in na skupno mizo vrgli tudi sredstva zanj. Seveda bi morali pri tem upoštevati, da denar nekaj stane, kar pomeni, da ga ne bi mogli preprosto porabiti za nepovratne spodbude. Stanovanjski sklad na primer ne more preliti svojih sredstev v subvencije, tako kot jih deloma lahko Eko sklad ali država. Denar iz skupnega sklada bi torej le deloma pristal v subvencijah, večinoma pa bi ga skupaj ponudili kot kredit, ki pa bi bil lahko bistveno ugodnejši od bančnega. Navsezadnje pa bi se v igro lahko vključile tudi komercialne banke,« je pojasnil.

Take vrste podjetniško razmišljanje je s stališča sklada logično, a ga bo treba soočiti z drugo resnico: Eko skladu vsako leto predčasno zmanjka nepovratnih sredstev, medtem ko za kredite ni tolikšnega povpraševanja. Zato res potrebujemo celovit program prenov z različnimi alternativnimi finančnimi rešitvami.