Subvencije dobrodošle, a bi potrebovali več

Ljubljana - Država bo subvencionirala zaposlitev 130 brezposelnih z najmanj visokošolsko izobrazbo, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni najmanj šest mesecev, v nevladnih organizacijah. Te potezo podpirajo, opozarjajo pa še na kup neurejenih vprašanj, povezanih tako s svojim statusom kot s financiranjem.

Povabilo Priložnost zame v nevladnih organizacijah, s katero namerava država razdeliti 1,2 milijona evrov, velja od danes do porabe sredstev, najkasneje pa do 30. aprila 2018. Nevladne organizacije, ki že imajo najmanj enega zaposlenega, se lahko prijavijo za subvencijo, s katero bodo zagotovili približno pol plače nekomu, ki je na zavodu prijavljen že najmanj šest mesecev oziroma še dlje, če je že več kot eno leto brez službe. Zaposlitev za polni delovni čas mora trajati vsaj 15 mesecev.

V nevladnem sektorju, ki je vse prej kot homogen, saj združuje približno 27.000 društev, zvez društev, ustanov, zavodov, humanitarnih organizacij, so zadovoljni, da se je pristojno ministrstvo odločilo za ta razpis, ker imajo hudo kadrovsko podhranjenost. Področij, ki bi jih bilo treba urediti, pa je še cela vrsta. Še vedno ni zakona o nevladnih organizacijah, v katerem naj bi sploh definirali pojem nevladne organizacije, ki zdaj ni opredeljen v pravnem redu. Poleg tega ni enotne ureditve podeljevanja statusov v javnem interesu, ministrstev, ki to počnejo, pa je precej. Zaradi tega se mnogi, ki delajo dobro in imajo pomembno vlogo na kakšnem družbenem področju, srečujejo s celo vrsto praktičnih zapletov.

Samo malo več kot desetina teh organizacij z zelo pisano paleto dejavnosti, od športnih in gasilskih društev ter lovskih in ribiških družin do združenj v podporo kroničnim bolnikom in humanitarnih organizacij, ima kakšnega zaposlenega, skupaj, po podatkih iz 2015, približno 7300. Številne organizacije dopolnjujejo vlogo države oziroma jo ponekod celo povsem nadomeščajo, a jih prav zaradi pomanjkanja umeščenosti pesti zelo nestabilno finančno okolje, v katerem živijo od projekta do projekta.

Ponudbo na javno povabilo lahko oddajo pravne ali fizične osebe, ki poslujejo v sektorju nepridobitnih institucij, biti pa morajo vsaj eno leto vpisani v Poslovni register Slovenije kot društvo, ustanova, zavod, zadruga, zbornica, mladinski svet ali kot humanitarna organizacija. Če želijo pridobiti subvencijo, morajo najprej na zavodu objaviti prosto delovno mesto. Obdobje subvencionirane zaposlitve mora neprekinjeno trajati najmanj 15 mesecev, vključevati trimesečno poskusno dobo, delovno razmerje pa mora biti sklenjeno za nedoločen čas.

Višina subvencije bo odvisna od tega, kako dolgo je bila oseba, ki se bo zaposlila, prijavljena na zavodu – za tiste, ki so bili pred tem brezposelni od šest do 12 mesecev, bo znašala 7250 evrov, za tiste, ki so bili že več kot eno leto, pa 9250 evrov. Kolikšen delež plače bo ta znesek predstavljal, je odvisno od njene dejanske višine. Ob predvidevanju, da bo to zgolj minimalna plača, bo prvi del subvencije za poskusno delo v višini 2250 pokril 93 odstotkov trimesečne minimalne plače, subvencija v višini 5000 evrov slabih 52 odstotkov letne minimalne plače, 7000 evrov pa malo več kot 72 odstotkov letne minimalne plače.

Ukrep podpirajo

V nevladnih organizacijah (NVO) ta ciljni razpis, ki je prvi po letu 2011, zelo podpirajo, saj je kadrovska podhranjenost eden večjih problemov v tem sektorju, kjer je bilo leta 2015 v skoraj 26.000 društvih, zvezah društev in ustanovah zaposlenih malo več kot 7300 ljudi.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pravijo, da so se odločili za subvencije prav v nevladnem sektorju, ker ga prepoznavajo kot pomembnega partnerja in akterja tako na trgu dela kakor tudi pri izvajanju socialnih in drugih javno koristnih storitev, zato se zavzemajo za njegovo širitev in krepitev. »Tudi na področju zaposlovanja prepoznavamo potencial, vendar je veliko NVO še vedno odvisnih predvsem od zaposlitev v različnih projektih, programih javnih del, prostovoljnem delu in drugih začasnih oblik dela,« je dejal Jurij Snoj, v. d. generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje na MDDSZ. Po njegovih besedah so pri pripravi programa upoštevali predvsem razmere na trgu dela, saj je v evidenci brezposelnih več kot 3500 iskalcev prve zaposlitve s terciarno izobrazbo, od tega več kot 1500 dlje kot eno leto.

Doslej so v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki jih sofinancirajo tudi različni evropski skladi, izvajali programe javnih del. Prav zavodi, društva, ustanove in humanitarne organizacije so po mnenju MDDSZ primerni izvajalci javnih del, ki so v javnem interesu na področju socialnovarstvenih storitev, kulture, vzgoje in izobraževanja ter športa, kmetijstva, okolja in prostora. V obdobju 2013–2017 je bilo 2938 NVO vključenih v programe javnih del, v katere je bilo vključenih 5322 dolgotrajno brezposelnih, za kar se vsako leto namenja približno deset milijonov evrov.

Način, kako država razporeja ta denar, in potek teh programov javnih del pa bi si večina nevladnih organizacij želela spremeniti. Če z zavoda dobijo koga ter se ta v enem letu ravno dobro uvede in usposobi za delo, ga po tem ne more več nadaljevati. Zato tudi vsi niso najbolj motivirani. Marsikatero društvo, ustanova ali zavod upa, da bi lahko tudi po tem enem letu obdržali tiste, ki se izkažejo, da so »iz pravega testa«. In da bi obstajali programi za to, da bi zaposlili posameznike, ki so že dejavni, ne pa zgolj prijavljene na zavodu za zaposlovanje.

»Kadrovska podhranjenost je velik problem v sektorju,« pravi Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), ki v povabilu Priložnost zame v nevladnih organizacijah vidi izpolnitev obljub, ki jih je lani dal predsednik vlade. A priznava, da so upali na nekoliko višjo subvencijo, saj bo ta za približno pol vsote od zneska, kolikor jih bo zaposlovanje stalo. Pri tem pa NVO ne prodajajo storitev na trgu, ampak denar večinoma iščejo s projekti in prijavami na javnih razpisih.

Tudi po mnenju Tereze Novak, direktorice Slovenske filantropije, ki ima 52 zaposlenih, od tega deset prek javnih del, bi bila potrebna še kakšna drugačna spodbuda. Te rešitve niso takšne, da bi se človek maksimalno potrudil, da bi si s svojim delom zagotovil daljšo zaposlitev, saj je to, ali bo po določenem obdobju še naprej zaposlen, veliko bolj odvisno od tega, ali je organizacija dobila določen projekt, kakor od njegovega prispevka.

Eden od problemov projektnega načina zaposlovanja je, da lahko poiščejo ljudi, ki bodo delali na konkretnem programu, nimajo pa virov za kader, ki bo opravljal zahtevno administrativno delo. Druga velika težava pa je, da prihajajo ta nakazila šele po šestih ali celo več mesecih dela – torej mora imeti organizacija neko zalogo, da ta čas preživi.