Sumi, da so v Pomurskem vodovodu poniknili milijoni

Murska Sobota – Kaj so pokazale dosedanje preiskave opravljenih del na 142 milijonov evrov vrednem in z EU denarjem sofinanciranem projektu novega pomurskega vodovoda, v inšpektoratih za prostor in za okolje uradno nočejo komentirati. Neuradno smo izvedeli, da so gradbinci skupaj z nadzorniki v žepe pospravili nekaj deset milijonov evrov kohezijskih sredstev.

V enega največjih infrastrukturnih projektov pri nas v zadnjem času je vključenih 26 pomurskih občin: medtem ko so nekateri župani nad ugotovitvami inšpekcij presenečeni in trdijo, da sumi niso utemeljeni, drugi razmišljajo o kazenskih ovadbah nadzornikov. V vseh občinah so ustanovili komisije, ki zdaj preverjajo nepravilnosti, odkrite v inšpekcijskih nadzorih.

Inšpektor, ki noče biti imenovan, je za Delo povedal, da so predvsem v sistemu B, ki zajema dvanajst prekmurskih občin, vključno z Mursko Soboto, izvajalci del in njihovi podizvajalci v poročilih navajali drugačne podatke o delih, kot so jih dejansko opravili. Skladno s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu bi morali upoštevati navodila o globinah in širinah izkopov ter pri njihovem zasipanju uporabiti natančno določene materiale. A inšpekcija ugotavlja, da so izvajalci oziroma njihovi podizvajalci to upoštevali zgolj na izstavljenih računih, dejansko pa naj bi večino cevi položili v precej ožje kanale, kot bi jih morali izkopati.

Razlike med opravljenim in zaračunanim v milijone

Razliko med dejansko opravljenim delom in tistim, ki so ga zaračunali občinam, so inšpektorji najprej opazili v neurejenih in celo nepodpisanih gradbenih dnevnikih, pozneje pa tudi v knjigah obračunskih izmer, ki so podlaga za obračun izvedenih del: glavni izvajalec del v kraku B, mariborska družba Gorenje projekt, ki jo vodi Uroš Razdevšek, je menda tako v knjigi obračunskih izmer navedel predpisano količino opravljenih del, iz iste knjige obračunskih izmer pa izhaja, da je Gorenje projekt svojim partnerjem (JP, d. d., Esotech, d. d., IMP d. d., Pro Adria, d. o. o.) plačal le tisto, kar so dejansko naredili. Razlike med narejenim in zaračunanim se po besedah našega sogovornika merijo v milijonih evrov. V Gorenje projektu očitke zavračajo in pravijo, da so investitorjem že posredovali dokazila o dejansko izvršenih delih, s katerimi da bodo očitke dokumentirano ovrgli.

Redkobesedni nadzorniki

Knjige obračunskih izmer podpisuje odgovorni nadzornik, zato smo se obrnili na Antona Kolariča iz Odranec, ki je odgovorni nadzornik na vseh treh sistemih Pomurskega vodovoda. Na naša vprašanja ni hotel odgovarjati, ker da za to nima pooblastil. Enak odgovor smo dobili tudi v novogoriški družbi Projekt, ki na sistemu B skupaj z mariborskim Inštitutom za ekološki inženiring izvaja strokovni nadzor. Brez pojasnil nas je odpravil tudi direktor omenjenega inštituta Željko Blažek: »Nadzor nad izvedbo del izvajajo naši partnerji na projektu, zaradi česar vam vaših vprašanj ne morem komentirati«.

»Očitki inšpektorjev ne držijo«

Bo morala Slovenija zaradi domnevne nenamenske porabe denarja Bruslju vrniti 90 milijonov evrov, ki jih je za Pomurski vodovod dobila iz kohezije? Daniel Kalamar, direktor javnega podjetja Pomurski vodovod – sistem B in nekdanji župan občine Grad, je prepričan, da ne: »Počakati sicer moramo, da komisije posameznih občin ugotovijo dejansko stanje in odgovorijo na očitke inšpekcije, vendar Evropa o sumih, kolikor vem, uradno še ni bila obveščena. Vse, kar se dogaja, je na relaciji občine-država«. Podobno na nestrokovno in laične očitke inšpektoratov za okolje in infrastrukturo opozarja tudi črenšovski župan Anton Törnar. Med vsemi pomurskimi občinami, skozi katere gradijo vodovod, so prvi pripravili mnenje za okoljsko ministrstvo. Trdi, da iz »predstavitev izsledkov občinskega nazdora izhaja, da ugotovitve inšpektorata na celotnem sistemu A niso utemeljene«. S tem so, pravi, očitke inšpekcije v celoti ovrgli, kljub temu pa bodo morali počakati na zaključno poročilo okoljskega ministrstva.