Tiskane izdaje
Leše pri Tržiču – Med prebivalci vasice pod Dobrčo in astronavtko Sunito Williams, ki je prvič poletela v vesolje s plovilom Discovery leta 2006 in na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) odnesla kranjsko klobaso, so se zlasti po njenem obisku septembra 2009 v Sloveniji stkale trdne vezi.
Takrat so namreč proučevalci njenega rodovnika ugotovili, da je bila Marija Bohinjec, Sunitina prababica po materini strani, rojena prav v Lešah št. 31, nato pa je zelo mlada, leta 1900 ali 1901, odšla s trebuhom za kruhom v Ameriko.
Dr. Dušan Petrač, sodelavec Nase, ki se je tudi prvič domislil, da bi Sunito povabili v Slovenijo (uradno pa je vlogo na Naso naslovil dr. Edvard Kobal, predsednik Slovenske znanstvene fundacije) je po velikem navdušenju in zanimanju, ki ga je takrat požela v Sloveniji, celo dejal, da se Sunita Williams počuti samo še kot 10-odstotna Indijka.
V spomin na Sončko, kot so jo ljubkovalno začeli klicati v Lešah, in njen obisk, tako konec septembra v tej vasici organizirajo astronavtski dan. Vsaj na ta dan pa je treba obvezno spiti skodelico Lešanskega zvezdnega čaja, katerega receptura ni znana, ve se le, da gre za skrbno nabrane in posušene zdravilne rožice z Dobrče in okolice.
Nov val navdušenja je Lešane zajel 15. julija lani, ko je njihova Sončka vnovič poletela v vesolje iz Bajkonura z rusko raketo Sojuz. Da bi spodbudili zanimanje, so nekaj dni pred izstrelitvijo v Lešah celo ustanovili zavod Slovenski astronavt: uradno gre za ustanovo za promocijo dosežkov astronavtov slovenskih korenin in motivacijo mladih za poklic astronavta/astronavtke, katerega direktorica je nekdanja predsednica KS Leše Metka Kokalj.
Ena od soustanoviteljic zavoda je tudi Metkina hči Jasmina, ki živi v ZDA in skrbi za vse stike z Naso in seveda tudi Sunito, tako da so člani v Sloveniji obveščeni o vsaki podrobnosti.
Druga ženska, ki je vodila ISS
»Sunitino pot v vesolje smo pred slabim letom prek interneta spremljali na velikem platnu v pritličju nekdanje šole, v kateri je možno videti več astronavtkinih oblačil, fotografij, pisem ... Kar 50 nas je, oblečenih v majice z oznakami odprave in značkami, ki nam jih je poslala, spremljalo ta podvig ...
Ko pa smo izvedeli, da je kot druga ženska prevzela celo poveljstvo na ISS, kjer je bila do decembra, pa smo bili še posebej navdušeni. O tem, da bo vnovič prišla v Slovenijo, je bilo načeloma že dogovorjeno v letu 2009, no zdaj, ko smo pred tremi meseci iz Nase dobili dopis, ali smo jo pripravljeni sprejeti, pa je bilo treba vložiti veliko truda, da smo dobili potrditev.
Zbrati je bilo treba tudi denar za obisk, med katerim bo obiskala Bled, Ljubljano, Vitanje, Naklo in se srečala s predsednikom države in z doktorandkami in mladimi doktoricami znanosti, v Leše pa pride 25. maja. Veseli smo bili podpore ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za tehnologijo in gospodarski razvoj, izkazalo se je tudi podjetje Pipistrel,« pripoveduje Kokaljeva.
V teh dneh je Metka zelo na trnih, saj morajo iz paviljona NOB v Tržiču prenesti spominsko razstavo o znanem tržiškem jadralnem pilotu, učitelju letenja in športniku Francu Štruklju, v t. i. Sončkino sobo v nekdanji lešanski šoli pa morajo primerno umestiti najnovejše letake in knjige.
Največja želja: center slovenskih astronavtov v Lešah
»Zavod Slovenski astronavt smo ustanovili za promocijo in motivacijo mladih za poklic astronavta/astronavtke, kar je velika Sunitina želja. V ta namen pripravljamo program počitniških srečanj v Lešah, sodelujemo s KSEVT-om v Vitanju,« je razložila predsednica sveta zavoda Melanija Primožič.
Obe sogovornici ob koncu razkrijeta tudi dolgoročen načrt. »Naša največja želja v temu trenutku je, da bi v Lešah odkupili prostor, kjer bi lahko uredili center slovenskih astronavtov, to je Sunite Williams, Jerryja M. Linengerja (z njegovim zastopnikom je zavod že v stiku, op. a.) in Ronalda Sege. Lahko bi bil to odkup propadajočega doma krajanov ali druga lokacija v vasi. Trdno verjamemo, da se bo našlo dovolj navdušencev in da bomo to fantastično idejo tudi uresničili,« pravita Metka Kokalj in Melanija Primožič.
