Supermikrobi postajajo največji svetovni morilci

Neučinkoviti antibiotiki: Bakterije so razvile večkratno odpornost – Zaradi njih vsako leto umre 33.000 ljudi
Objavljeno
16. november 2018 09.00
Posodobljeno
16. november 2018 12.10
Bakterije, odporne na antibiotike, so neizogibna grožnja človeku. FOTO: Getty Images
Ljubljana – Z vnetim grlom in vročino obiščete zdravnika. Ta brez testiranj presodi, da je bakterijska angina in vam predpiše antibiotik. V resnici ta ni potreben, saj je vašo bolezen povzročil virus. Taki in vrsta drugih primerov pripomorejo, da postajajo mikrobi vse odpornejši na antibiotike.

Njihova odpornost povzroči 33.000 smrti na leto, so sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Številka je primerljiva s številom potnikov sto srednje velikih letal, v prihodnje pa se bo še povečevala. Če ne bomo začeli ravnati odgovorneje, nam grozi, da bodo superbakterije leta 2050 povzročile deset milijonov smrti. »Vsaki dve sekundi bo zaradi njih umrl en človek,« je na posvetu ob evropskem dnevu antibiotikov dejal Danilo Lo Fo Wong iz Svetovne zdravstvene organizacije.


 

Vse večji problem


Medtem ko je razvoj novih antibiotikov zelo upočasnjen, se odpornost na obstoječe skokovito povečuje. Antibiotiki izgubljajo svojo učinkovitost celo hitreje, kot je bilo mogoče predvideti pred petimi leti. Če jih bomo torej še naprej tako pogosto uživali, se v Evropi lahko vrnemo v obdobje pred njihovim odkritjem, ko so bile običajne bakterijske okužbe, na primer pljučnica, smrtne.
Odpornost mikrobov ima tudi velik vpliv na BDP. Zaradi tega imajo države EU/EGP 1,5 milijarde evrov na leto dodatnih stroškov za zdravstveno varstvo.

Čeprav so podatki skrb vzbujajoči, je spodbudno dejstvo, da jih s skupnimi močmi lahko izboljšamo. Poleg bolj premišljene rabe sta ključna preprečevanje in nadzor okužb v bolnišnicah in ustanovah za dolgotrajno oskrbo.
 

Spodbudni slovenski rezultati


Lani je bilo v državah EU/EGP povprečno ambulantno predpisanih 22,4 definiranih dnevnih odmerkov antibiotikov na tisoč prebivalcev (DID), v Sloveniji pa 14,01 – malenkost več kot leta 2016. Najmanj odmerkov (DID) je bilo predpisanih na Nizozemskem 10,7, največ pa v Grčiji (36,1).

V mednarodnih primerjavah se torej naša država uvršča med manjše porabnice antibiotikov v medicini in veterini, a strokovnjaki ne spijo. Na omenjenem posvetu so predstavili predlog nove, celovite Nacionalne strategije obvladovanja odpornosti mikrobov. Predvideno je, da bi porabo antibiotikov do leta 2022 zmanjšali za vsaj 25 odstotkov, izboljšali strukturo predpisovanja, posebno pozornost namenil prepogostim predpisovalcem, analizirali povezavo med porabo in rezistenco, preprečili zdravljenje z ostanki zdravil, zmanjšali regionalne razlike v predpisovanju antibiotikov ...

Infektolog Milan Čižman je pojasnil, da smo v Sloveniji od leta 1997 že zmanjšali rabo antibiotikov za približno 30 odstotkov, vendar je to še vedno premalo. »Bistveno prepogosto predpisujemo antibiotike otrokom in bistveno preveč predpisujemo amoksicilin oziroma klavulanske kisline, predvsem odraslim,« je bil v prezentaciji jasen Čižman.
 

Eno zdravje


Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija za zdravje živali ter EU z geslom Eno zdravje pozivajo k skupnemu ukrepanju. Protimikrobno odpornost je namreč treba obravnavati tako pri ljudeh kot živalih, hkrati pa posebno pozornost nameniti prehranjevalni verigi in okolju, ki sta vir odpornih mikroorganizmov.

Ob letošnjem svetovnem tednu antibiotikov velja poziv tudi vsem zdravstvenim delavcem, naj z ustrezno higieno rok pomagajo preprečevati širjenje okužb v zdravstvenih ustanovah.

ECDC je sporočil, da v Evropi v bolnišnicah in ustanovah za dolgotrajno oskrbo vsako leto zabeležijo okoli 8,9 milijona okužb. Po ocenah ECDC ima vsak dan v evropskih bolnišnicah vsak 15. bolnik eno izmed bolnišničnih okužb, enako velja za vsakega 26. prebivalca ustanov za dolgotrajno oskrbo. Številne izmed teh okužb pa so zakrivile na več antibiotikov odporne bakterije.

Odgovorni smo vsi
Antibiotikov ne jemljite v napačen namen ali nepravilno.
Jemljite jih le takrat, kadar vam jih predpiše zdravnik, in upoštevajte navodila.
Ne hranite ostankov antibiotikov: poskrbite za njihovo pravilno odstranitev.