
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Šutarjev zakon, ki ga je na včerajšnji seji mestnega sveta občine Novo mesto napovedal predsednik vlade Robert Golob, je reakcija na tragično smrt Aleša Šutarja, ki je bil 25. oktobra žrtev napada pred gostinskim lokalom v središču Novega mesta.
Zakon je poimenovan v Šutarjevo čast in zajema tri osrednja področja: varnost, kaznovalno politiko in socialno politiko. Namen zakona je zagotoviti učinkovitejšo zaščito državljanov, zmanjšanje kriminala in izboljšanje pogojev za reševanje socialnih problemov.
Na področju varnosti zakon predvideva širitev pooblastil policije, ki bo lahko izvajala racije in nadzor nad ogroženimi in varnostno tveganimi območji. To pomeni večjo prisotnost policije na določenih območjih, večjo učinkovitost pri preiskavah in močnejši nadzor nad potencialnimi nevarnostmi.
Policija bo lahko izvedla ukrepe, kot so: neposreden vstop v prostore brez sodnega naloga, če obstaja nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, začasno zaprtje lokalov, če pride do kaznivih dejanj ali pozivanja k njihovemu izvrševanju, ter uporaba tehničnih sredstev, kot so droni in optična prepoznava registrskih tablic na območjih z večjim varnostnim tveganjem.
Predstavniki romske skupnosti bodo jutri ob 11. uri na Trgu republike v Ljubljani pripravili konferenco, saj je tragična in nasilna smrt Aleša Šutarja pretresla celotno slovensko družbo, tudi romsko skupnost. V romski skupnosti strogo obsojajo vsa dejanja nasilja in pozivajo, da so odgovorni zanje kaznovani.
Hkrati pa želijo opozoriti, da je pripisovanje odgovornosti celotni skupnosti in širjenje sovraštva proti Romom nesprejemljivo in nevarno. Ta dejanja imajo lahko za romske posameznike in družine ter skupnost kot celoto resne posledice.
Zakon predvideva ostrejše kazni zlasti za ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja z elementi nasilja, predvsem v skupinah. Kazni bodo veljale enako za vse državljane Slovenije in tujce.
Med ukrepi je tudi uporaba zvočnih in slikovnih snemalnih naprav, ki bodo omogočile boljše dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj. Povišanje kazni naj bi pripomoglo k večjemu odvračanju od nasilja in kriminala.

Tretji del zakona se nanaša na socialno politiko, kjer so napovedane pomembne spremembe v obravnavi socialnih prejemkov. Zakon predvideva omejitve socialnih pomoči za tiste, ki ponavljajo kazniva dejanja ali prekrške.
Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik poziva vse predstavnike romskih zvez, društev, prostovoljce, romske svetnike in druge posameznike h konstruktivnemu dialogu, obnovi zaupanja in oblikovanju platforme za prihodnje sodelovanje.
»S tem želimo pokazati in nedvoumno dokazati, da velika večina pripadnikov romske skupnosti ni takšna, kot jo nekateri skozi ozko prizmo posameznih dejanj želijo prikazati v javnosti. Našo skupnost sestavljajo številne delovne, poštene družine, ki vsakodnevno prispevajo k slovenski družbi - uspešni obrtniki, marljivi uslužbenci v zdravstvu, industriji in storitvenih dejavnostih, nadarjeni študenti ter starši, ki si z vsemi močmi prizadevajo za dobrobit svojih otrok,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Poudarjajo, da jih žalosti in boli, da so zaradi dejanj peščice posameznikov, ki s svojim neprimernim ravnanjem sramotijo njihovo skupno kulturno dediščino in identiteto, vsi Romi postajajo »neupravičeno in kolektivno označeni kot kriminalci, lopovi in brezdelneži«. STA
Za mladoletnice, ki postanejo matere, bo ukinjen otroški dodatek, saj se želi preprečiti, da bi zgodnje materinstvo postalo finančno spodbudno za mladoletne deklice. Cilj je zmanjšanje socialne izključenosti in preprečevanje generacijskega prenosa revščine, še posebej v romskih naseljih.
Poleg tega zakon omogoča hitrejši in poenostavljen postopek za zaseg premoženja, ki izvira iz nezakonitih virov. Če se ugotovi, da ima posameznik premoženje, ki ne ustreza njegovim dohodkom, se lahko premoženje takoj zaseže.
V okviru zakona bo posebna pozornost namenjena tudi ranljivim skupinam, zlasti mladim iz romskih naselij. Nov zakon o vzgoji in izobraževanju že predvideva večja pooblastila za vključevanje teh mladih v sistem vzgoje in izobraževanja, s podporo učiteljem, vključno z romskimi pomočniki.

Zakon bo najverjetneje sprejet do konca novembra letos. Vlada bo zakon državnemu zboru poslala do 10. novembra, pričakuje pa se, da bo že naslednji teden potrjen na vladi.
Romski svetnik Duško Smajek je kljub bolniški odsotnosti podprl sklepe torkove izredne seje novomeškega mestnega sveta, kjer so obravnavali zaostrene ukrepe za reševanje težav z romsko skupnostjo.
Kritičen je do pristojnih organov, kot so policija, socialna služba in sodišča, ki po njegovem mnenju prepočasno ukrepajo. Poudarja, da se storilci ne bojijo sankcij, na kar kaže tudi streljanje v romskem naselju.
Ob tem se ne strinja s predlogom romskega protishoda, vendar podpira bolj odločne ukrepe za zagotavljanje varnosti in socialne odgovornosti.
Ob ukrepih za zagotovitev varnosti na varnostno tveganih območjih, ki jih vlada napoveduje po sobotnem napadu na Novomeščana, predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc opozarja, da bodo morali biti zakonsko izvedljivi, ustrezno formulirani in dovolj vključujoči. Obenem si želi, da bi začeli delati korake v smeri sožitja in spoštovanja.
V Svetu romske skupnosti so po njegovih besedah sicer ogorčeni, da je v soboto prišlo do tragičnega dogodka, v katerem je umrl 48-letnik. »Večina romske skupnosti obsoja takšna dejanja, a priznati si moramo, da tako slabega stanja v jugovzhodnem delu države še ni bilo,« je dejal.
Za to je po njegovem mnenju več razlogov. Eden se nanaša na romsko mladino, ki se srečuje z več izzivi v takšnem okolju. »Po vsej verjetnosti nimajo strokovne pomoči, večina nima starševskega nadzora. Starši tudi niso pozitivno vplivali nanje, da bi preprečili, da bi se podali v kriminal,« je povedal. Opozarja tudi, da nekdo, ki je neizobražen, ne zna vzpostaviti dialoga, kadar pride do nesporazumov, prepirov in ti vodijo do pretepov.
»Če bi imela romska mladina na voljo športne, kulturne ali druge prostočasne aktivnosti, s katerimi bi se ukvarjala, ne bi imela časa za kriminal,« je prav tako prepričan Horvat Muc, ki je obenem opozoril, da je odnos do kriminalnih dejanj v družbi drugačen, kadar je storilec Rom, kar se mu ne zdi prav.
Meni, da mora slovenska družba v tem trenutku najti izhod iz začaranega kroga. »Najprej je treba zmanjšati oziroma odpraviti kriminalna dejanja posameznih Romov, nato se je treba osredotočiti na konkretne izzive, tudi varnostne. Potem pa je treba iskati možnosti, kako narediti korak naprej v smeri sožitja in spoštovanja vseh,« je še dodal Horvat Muc. STA
Komentarji