Svet se je ustavil, matura pa bo takšna kot vedno
Tri dijakinje o nespremenjeni izvedbi v spremenjenih razmerah.
Odpri galerijo
Dijaki menijo, da bi bilo treba zaradi izrednih razmer letošnjo maturo prilagoditi. Foto: Leon Vidic
Sara Kastelic in Tina Jančič prihajata z gimnazije Bežigrad, Ronja Gorenc Didanovič z gimnazije Poljane, vse so članice društva ljubljanskih gimnazijcev Novi dijak. Medtem ko na ministrstvu za izobraževanje vztrajajo, da bo letošnja matura potekala tako kot do zdaj, so dijakinje zaključnega letnika prepričane, da bi jo morali zaradi izrednih razmer prilagoditi.
Tina Jančič: Pozna se različna tehnološka pismenost med profesorji, toda trudijo se. Tisti, ki se morda ne razumejo najbolj z aplikacijo Zoom, so dostopni preko mejlov in se trudijo reševati, ko gre kaj narobe. Kako pa potekajo moje priprave na maturo? Vse učbenike sem dala ven in zdaj si sistematično delam zapiske, se pa pozna, da ni kot prej. Karantena vpliva name tako, da nisem mogla v knjižnico, ker so bile doslej zaprte. In težko je biti ves dan v istem prostoru, v njem opravljati vse in se hkrati še pripravljati na maturo.
Sara Kastelic: Vseskozi si bolj ali manj v svoji sobi, če hočeš imeti mir pred ostalimi, ki so prav tako v karanteni, in potem se zabriše meja med tem, kje fokusirano delaš in kje gledaš film, preden greš spat. In čeprav sem se doslej veliko sama učila, je zdaj težko najti motivacijo za nekaj, za kar do pred kratkim nismo vedeli, ali sploh bo.
Ronja Gorenc Didanovič: Nekateri imamo problem ločiti naš življenjski prostor, kjer smo večino časa in delamo povsem vsakdanje reči, od tega, da moramo zdaj v njem fokusirano delati. Toda veliko mojih sovrstnikov nima svoje sobe ali pa nimajo dobrega računalnika ali internetne povezave. Že tehničnih ovir je veliko, potem so tu še psihološke, saj smo pod stresom že zaradi same situacije. Zdi se mi, da se je zdaj veliko težje spraviti k učenju kot kadar koli prej.
Sara Kastelic: Zelo drži, kar piše v pismu. Nihče ne govori o tem, naj se maturo ukine, ampak da bi bilo smiselno zmanjšati obseg snovi. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da po začetni komunikaciji z ministrstvom in republiškim izpitnim centrom (Ric) nismo dobili nobenega odgovora. Ministrica je dejala, da se bo vse dobro končalo, toda dobro se bo končalo zanje, pri tem pa so povsem prezrli vse nas, ki moramo opraviti maturo.
Ronja Gorenc Didanovič: Večkrat smo od ministrstva in ministrice slišali, da želijo samo to, kar je za maturante najbolje, najbolj pravično za vse in pravično do tistih, ki so maturo opravljali pred nami. Toda zakaj se zdi, da dejanskega premisleka, kaj je za večino najbolje, ni? V Odmevih je ministrica govorila o tem, kako je za maturante težko, ker ne bo maturantskega plesa, priprav na maturo in vseh stvari, ki sodijo v četrti letnik, toda ob vsem tem naj bi bila dobra stvar to, da imamo maturo natančno tako, kot je bila zamišljena, zato se ni primerno pogovarjati o kakršnihkoli spremembah. Kot da je to edina stabilna stvar, ki je zdaj ostala v našem izobraževanju. To je naiven pogled in z njim ignorirajo vse, kar so do zdaj povedali maturanti.
Tina Jančič: Smo v izrednih okoliščinah in v takih še nismo bili, zato razumem, da ni mogoče imeti takoj odgovorov, kako in kaj prilagoditi, toda zdaj že nekaj tednov poslušamo, da matura bo, ne vemo pa, kako jo bodo izvedli. Jaz pa bi rada čim prej vedela, na kaj se pripravljam.
Ronja Gorenc Didanovič: Rekli so, da maturitetnih pol ne bodo spreminjali, ker so že natisnjene.
Sara Kastelic: Letala ne letijo, a matura bo takšna kot vedno.
Tina Jančič: Pomembneje od tega bo, kako se bo ministrstvo odzvalo na vse, kar se dogaja. To bo vplivalo tudi na prihodnje dogajanje, ko se bo določalo, kaj so pravi interesi, kakšen je sploh smisel mature. Ali matura pomeni to, da pridobimo splošno znanje, ali je to samo nekaj, česar se naučiš na pamet in kar opraviš na točno določen način.
Sara Kastelic: Letošnja matura bo povzročila veliko frustracij. Ne predstavljam si, da bi jo morala opravljati z masko in rokavicami in da ne bom mogla objeti prijateljev, ki jih dolgo nisem videla, da bi me to lahko vsaj malo pomirilo. Vse bo potekalo v še bolj stresnem okolju. Ampak saj bomo preživeli. Konec koncev se na to pripravljamo štiri leta, a mislim, da bo to prizadelo veliko dijakov v smislu, da se je bilo mogoče prilagoditi pri toliko drugih stvareh, pri nečem, kar je za nas prelomnica, pa ni nobenega prilagajanja. Hkrati je problem to, da ni dialoga. Nagovarjamo pristojne, a ne dobimo odgovora, kot da je ta namenjen samo našim staršem, da bodo pomirjeni, češ, saj matura bo. Dovolj smo stari, da si zaslužimo normalno komunikacijo.
Ronja Gorenc Didanovič: Dijaki so maile pošiljali na Ric in ministrstvo.
Sara Kastelic: Največji poskus je bilo pismo dijakov poljanske gimnazije. Ne predstavljam si, da takšno pismo pride v roke ljudem, ki imajo moč, pa se nanj ne odzovejo.
Ronja Gorenc Didanovič: Zdi se, da nočejo priznati, da je to v resnici sistemski problem in da šole med sabo preprosto ne morejo biti zares primerljive, zato potrebujemo maturo kot neko umetno uravnilovko. Tudi zato, da je na koncu dneva lažje tistim, ki so se vso gimnazijo veliko učili in dobivali povprečne ocene, na maturi pa se lahko izkažejo. Konec koncev smo marsikaj prilagodili, življenje se je povsem ustavilo in tudi v drugih državah so maturo prilagodili razmeram. Je pa tako morda tudi zato, ker tam ni tako velikih razlik med ocenami. Zdi se mi, da gre pri tem tudi za ignoriranje večjega sistemskega problema.
Tina Jančič: Zatiskajo si oči pred večjim problemom in gredo z glavo skozi zid, ampak na tej točki so potrebni predlogi, ki ne bodo rešili samo letošnjega problema v času epidemije, ampak tudi prihodnje.
Sara Kastelic: Na letošnji maturi bi lahko opravljali manj predmetov, denimo tri, od katerih bi bila dva od obveznih in eden od izbirnih, in to je še vedno več kot polovica, s čimer bi bilo vključene veliko snovi, ki smo se je učili na gimnaziji. Matura bi lahko bila sestavljena iz manj predmetov, hkrati pa tudi izpitnih pol ne bi bilo treba menjati. To je predlog, ki je kompromis in s katerim so bili pristojni seznanjeni.
Ronja Gorenc Didanovič: Razlike so tako med profesorji na eni šoli kot tudi med šolami. Na gimnaziji Poljane imamo predmete razdeljene po dnevih. To pomeni, da snov celotnega tedna pri določenem predmetu obravnavamo v enem dnevu. Rekla bi, da s takšnim načinom dela niso zadovoljni ne dijaki ne profesorji, zato sem bila nekoliko razočarana nad tem, kako stvari potekajo.
Tina Jančič: Po eni strani različne službe zaznavajo povečanje števila klicev ljudi v stiski, več je ločitev, hkrati pa na ministrstvu za šolstvo ugotavljajo, da je tak način dela za učence in dijake odličen, da sistem deluje in da so rezultati dobri. To je zatiskanje oči. Učitelji naredijo vse, kar je v njihovi moči, toda obstajajo tudi stvari, ki presegajo meje šole in pouka ter posegajo v okolje posamezne družine.
Sara Kastelic: Ne gre za to, da profesorjem ne bi uspelo snovi dobro razložiti, ampak za to, da se zanemarja stiske v družinah. Polovica populacije trpi zaradi alkoholizma v družini. Na vse to so povsem pozabili. Ne vem, ali so oni iz privilegiranih družin, da ne vidijo vsega tega? In zakaj so knjižnice, ko so odprte, polne, da tam komaj najdeš prostor za učenje? Verjetno ne zato, ker imajo ljudje doma idealne pogoje za učenje.
Tina Jančič: Razkrile se bodo sistemske napake. Pokazalo se bo, zakaj sploh hodimo v šolo. Zdaj, ko so se razmere glede korone malce umirile in se bomo maturanti vrnili v šole, da se pripravimo na maturo, medtem ko bodo nekateri učenci ostali doma, s čimer so prikrajšani za celovito znanje, je vprašanje, ali gre pri vsem skupaj zgolj za to ali za pridobitev celostnega znanja, ki nam bo v pomoč v nadaljnjem življenju. Pokazalo se bo, kaj je matura in kaj pomeni srednješolsko izobraževanje.
Sara Kastelic: Po mojem se ne bo vse preselilo na računalnike, kot je to zdaj, ampak se bo pokazalo, da je pomemben pouk v živo, stik s človekom, da so učitelji tam in da je to veliko boljše od tega, kar imamo zdaj.
Ronja Gorenc Didanovič: Med dijaki in šolarji je kdaj slišati hec, da se jim ne da v šolo, da bi si želeli vse delati od doma, toda zdaj se mi zdi, da se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako pomemben del našega šolanja je socializacija. Izkazalo se bo, da je nekaj več od zgolj učenja in podajanja snovi, da gre tudi za človeški stik. Hkrati je danes tudi zelo primeren čas, da bi se pogovorili o empatiji. Toda na drugi strani vidimo ljudi, ki ignorirajo to, da nismo vsi v enakem položaju, zdaj namreč prihajajo na dan družbene stiske, ki so večje od virusa ali mature.
Tina Jančič: Podobno kot za javno zdravstvo se bo pokazalo tudi glede šolstva, pokazalo se bo, kako pomembna je socialna država in kako pomembno je, da je šolstvo brezplačno in dostopno vsem. Ne predstavljam si, da bi za študij morala plačati na tisoče evrov in na koncu izobraževanje opravljati, kot ga opravljamo prav zdaj in ne dobiti povrnjenega denarja.
Kako potekajo priprave na maturo?
Tina Jančič: Pozna se različna tehnološka pismenost med profesorji, toda trudijo se. Tisti, ki se morda ne razumejo najbolj z aplikacijo Zoom, so dostopni preko mejlov in se trudijo reševati, ko gre kaj narobe. Kako pa potekajo moje priprave na maturo? Vse učbenike sem dala ven in zdaj si sistematično delam zapiske, se pa pozna, da ni kot prej. Karantena vpliva name tako, da nisem mogla v knjižnico, ker so bile doslej zaprte. In težko je biti ves dan v istem prostoru, v njem opravljati vse in se hkrati še pripravljati na maturo.
Sara Kastelic: Vseskozi si bolj ali manj v svoji sobi, če hočeš imeti mir pred ostalimi, ki so prav tako v karanteni, in potem se zabriše meja med tem, kje fokusirano delaš in kje gledaš film, preden greš spat. In čeprav sem se doslej veliko sama učila, je zdaj težko najti motivacijo za nekaj, za kar do pred kratkim nismo vedeli, ali sploh bo.
Ronja Gorenc Didanovič: Nekateri imamo problem ločiti naš življenjski prostor, kjer smo večino časa in delamo povsem vsakdanje reči, od tega, da moramo zdaj v njem fokusirano delati. Toda veliko mojih sovrstnikov nima svoje sobe ali pa nimajo dobrega računalnika ali internetne povezave. Že tehničnih ovir je veliko, potem so tu še psihološke, saj smo pod stresom že zaradi same situacije. Zdi se mi, da se je zdaj veliko težje spraviti k učenju kot kadar koli prej.
Ronja Gorenc Didanovič: Zdi se, da nočejo priznati, da je to v resnici sistemski problem in da šole med sabo preprosto ne morejo biti zares primerljive, zato potrebujemo maturo kot neko umetno uravnilovko. Foto: osebni arhiv
Maturanti gimnazije Poljane so pred kratkim v javnem pismu opozorili, da pogoji pouka na daljavo niso primerljivi s pogoji, ki so jih imeli predhodniki, zato so se zavzeli za spremembe pri letošnji maturi. Kaj menite o tem?
Sara Kastelic: Zelo drži, kar piše v pismu. Nihče ne govori o tem, naj se maturo ukine, ampak da bi bilo smiselno zmanjšati obseg snovi. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da po začetni komunikaciji z ministrstvom in republiškim izpitnim centrom (Ric) nismo dobili nobenega odgovora. Ministrica je dejala, da se bo vse dobro končalo, toda dobro se bo končalo zanje, pri tem pa so povsem prezrli vse nas, ki moramo opraviti maturo.
Ronja Gorenc Didanovič: Večkrat smo od ministrstva in ministrice slišali, da želijo samo to, kar je za maturante najbolje, najbolj pravično za vse in pravično do tistih, ki so maturo opravljali pred nami. Toda zakaj se zdi, da dejanskega premisleka, kaj je za večino najbolje, ni? V Odmevih je ministrica govorila o tem, kako je za maturante težko, ker ne bo maturantskega plesa, priprav na maturo in vseh stvari, ki sodijo v četrti letnik, toda ob vsem tem naj bi bila dobra stvar to, da imamo maturo natančno tako, kot je bila zamišljena, zato se ni primerno pogovarjati o kakršnihkoli spremembah. Kot da je to edina stabilna stvar, ki je zdaj ostala v našem izobraževanju. To je naiven pogled in z njim ignorirajo vse, kar so do zdaj povedali maturanti.
Tina Jančič: Smo v izrednih okoliščinah in v takih še nismo bili, zato razumem, da ni mogoče imeti takoj odgovorov, kako in kaj prilagoditi, toda zdaj že nekaj tednov poslušamo, da matura bo, ne vemo pa, kako jo bodo izvedli. Jaz pa bi rada čim prej vedela, na kaj se pripravljam.
Tina Jančič: Različne službe zaznavajo povečanje števila klicev ljudi v stiski, več je ločitev, hkrati pa na ministrstvu za šolstvo ugotavljajo, da je tak način dela za učence in dijake odličen. Foto: osebni arhiv
Ronja Gorenc Didanovič: Rekli so, da maturitetnih pol ne bodo spreminjali, ker so že natisnjene.
Sara Kastelic: Letala ne letijo, a matura bo takšna kot vedno.
Matura velja za zrelostni izpit. Kaj pa letošnja?
Tina Jančič: Pomembneje od tega bo, kako se bo ministrstvo odzvalo na vse, kar se dogaja. To bo vplivalo tudi na prihodnje dogajanje, ko se bo določalo, kaj so pravi interesi, kakšen je sploh smisel mature. Ali matura pomeni to, da pridobimo splošno znanje, ali je to samo nekaj, česar se naučiš na pamet in kar opraviš na točno določen način.
Sara Kastelic: Letošnja matura bo povzročila veliko frustracij. Ne predstavljam si, da bi jo morala opravljati z masko in rokavicami in da ne bom mogla objeti prijateljev, ki jih dolgo nisem videla, da bi me to lahko vsaj malo pomirilo. Vse bo potekalo v še bolj stresnem okolju. Ampak saj bomo preživeli. Konec koncev se na to pripravljamo štiri leta, a mislim, da bo to prizadelo veliko dijakov v smislu, da se je bilo mogoče prilagoditi pri toliko drugih stvareh, pri nečem, kar je za nas prelomnica, pa ni nobenega prilagajanja. Hkrati je problem to, da ni dialoga. Nagovarjamo pristojne, a ne dobimo odgovora, kot da je ta namenjen samo našim staršem, da bodo pomirjeni, češ, saj matura bo. Dovolj smo stari, da si zaslužimo normalno komunikacijo.
Sara Kastelic: Matura bi lahko bila sestavljena iz manj predmetov, hkrati pa tudi izpitnih pol ne bi bilo treba menjati. To je predlog, ki je kompromis in s katerim so bili pristojni seznanjeni. Foto: osebni arhiv
Kaj mislite s tem, da nagovarjate, a ne dobite odgovora?
Ronja Gorenc Didanovič: Dijaki so maile pošiljali na Ric in ministrstvo.
Sara Kastelic: Največji poskus je bilo pismo dijakov poljanske gimnazije. Ne predstavljam si, da takšno pismo pride v roke ljudem, ki imajo moč, pa se nanj ne odzovejo.
Kako razumeti vztrajanje pri nespremenjeni maturi v sicer spremenjenih okoliščinah?
Ronja Gorenc Didanovič: Zdi se, da nočejo priznati, da je to v resnici sistemski problem in da šole med sabo preprosto ne morejo biti zares primerljive, zato potrebujemo maturo kot neko umetno uravnilovko. Tudi zato, da je na koncu dneva lažje tistim, ki so se vso gimnazijo veliko učili in dobivali povprečne ocene, na maturi pa se lahko izkažejo. Konec koncev smo marsikaj prilagodili, življenje se je povsem ustavilo in tudi v drugih državah so maturo prilagodili razmeram. Je pa tako morda tudi zato, ker tam ni tako velikih razlik med ocenami. Zdi se mi, da gre pri tem tudi za ignoriranje večjega sistemskega problema.
Tina Jančič: Zatiskajo si oči pred večjim problemom in gredo z glavo skozi zid, ampak na tej točki so potrebni predlogi, ki ne bodo rešili samo letošnjega problema v času epidemije, ampak tudi prihodnje.
Sara Kastelic: Na letošnji maturi bi lahko opravljali manj predmetov, denimo tri, od katerih bi bila dva od obveznih in eden od izbirnih, in to je še vedno več kot polovica, s čimer bi bilo vključene veliko snovi, ki smo se je učili na gimnaziji. Matura bi lahko bila sestavljena iz manj predmetov, hkrati pa tudi izpitnih pol ne bi bilo treba menjati. To je predlog, ki je kompromis in s katerim so bili pristojni seznanjeni.
Na ministrstvu za izobraževanje so zadovoljni s potekom pouka na daljavo. Kako to komentirate?
Ronja Gorenc Didanovič: Razlike so tako med profesorji na eni šoli kot tudi med šolami. Na gimnaziji Poljane imamo predmete razdeljene po dnevih. To pomeni, da snov celotnega tedna pri določenem predmetu obravnavamo v enem dnevu. Rekla bi, da s takšnim načinom dela niso zadovoljni ne dijaki ne profesorji, zato sem bila nekoliko razočarana nad tem, kako stvari potekajo.
Tina Jančič: Po eni strani različne službe zaznavajo povečanje števila klicev ljudi v stiski, več je ločitev, hkrati pa na ministrstvu za šolstvo ugotavljajo, da je tak način dela za učence in dijake odličen, da sistem deluje in da so rezultati dobri. To je zatiskanje oči. Učitelji naredijo vse, kar je v njihovi moči, toda obstajajo tudi stvari, ki presegajo meje šole in pouka ter posegajo v okolje posamezne družine.
Sara Kastelic: Ne gre za to, da profesorjem ne bi uspelo snovi dobro razložiti, ampak za to, da se zanemarja stiske v družinah. Polovica populacije trpi zaradi alkoholizma v družini. Na vse to so povsem pozabili. Ne vem, ali so oni iz privilegiranih družin, da ne vidijo vsega tega? In zakaj so knjižnice, ko so odprte, polne, da tam komaj najdeš prostor za učenje? Verjetno ne zato, ker imajo ljudje doma idealne pogoje za učenje.
Kako bo vse to po vašem vplivalo na razprave o pomenu javnega šolstva?
Tina Jančič: Razkrile se bodo sistemske napake. Pokazalo se bo, zakaj sploh hodimo v šolo. Zdaj, ko so se razmere glede korone malce umirile in se bomo maturanti vrnili v šole, da se pripravimo na maturo, medtem ko bodo nekateri učenci ostali doma, s čimer so prikrajšani za celovito znanje, je vprašanje, ali gre pri vsem skupaj zgolj za to ali za pridobitev celostnega znanja, ki nam bo v pomoč v nadaljnjem življenju. Pokazalo se bo, kaj je matura in kaj pomeni srednješolsko izobraževanje.
Sara Kastelic: Po mojem se ne bo vse preselilo na računalnike, kot je to zdaj, ampak se bo pokazalo, da je pomemben pouk v živo, stik s človekom, da so učitelji tam in da je to veliko boljše od tega, kar imamo zdaj.
Ronja Gorenc Didanovič: Med dijaki in šolarji je kdaj slišati hec, da se jim ne da v šolo, da bi si želeli vse delati od doma, toda zdaj se mi zdi, da se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako pomemben del našega šolanja je socializacija. Izkazalo se bo, da je nekaj več od zgolj učenja in podajanja snovi, da gre tudi za človeški stik. Hkrati je danes tudi zelo primeren čas, da bi se pogovorili o empatiji. Toda na drugi strani vidimo ljudi, ki ignorirajo to, da nismo vsi v enakem položaju, zdaj namreč prihajajo na dan družbene stiske, ki so večje od virusa ali mature.
Tina Jančič: Podobno kot za javno zdravstvo se bo pokazalo tudi glede šolstva, pokazalo se bo, kako pomembna je socialna država in kako pomembno je, da je šolstvo brezplačno in dostopno vsem. Ne predstavljam si, da bi za študij morala plačati na tisoče evrov in na koncu izobraževanje opravljati, kot ga opravljamo prav zdaj in ne dobiti povrnjenega denarja.
