
Naročite se
|Prijavite se
Svetovni dan preprečevanja samomora zaznamujemo vsako leto 10. septembra. Letos bo že drugo leto zapored potekalo pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora. Geslo poudarja pomembnost razumevanja in podpore ter pogovora o duševnih stiskah, obenem spodbuja premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, je med drugim zapisano na spletni strani NIJZ.
Zaradi samomora vsako leto po svetu umre več kot 700.000 oseb. V letu 2024 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 363 oseb, od tega je 275 moških in 88 žensk. Kljub temu se je glede na prejšnja leta odstotek med moškimi zmanjšal, med ženskami pa povečal.
»V primerjavi z desetletnim povprečjem znotraj posamezne starostne skupine smo v letu 2024 imeli višji samomorilni količnik v treh starostnih skupinah, in sicer od 10 do 14 let, od 30 do 39 let ter 85 let in več,« pravi doc. dr. Saška Roškar, na NIJZ vodja programskega odbora za preprečevanje samomora, in dodaja, da je število primerov v najmlajši starostni skupini sicer manjše od pet.
Pri NIJZ poudarjajo, da se je stopnja samomora v zadnjih letih stabilizirala. »Trend upadanja oziroma stagnacije smrti zaradi samomora je posledica več dejavnikov, zagotovo pa k temu prispevajo tudi številne preventivne dejavnosti v različnih sektorjih. Preprečevanje samomora se namreč začne mnogo prej, preden težave sploh nastanejo. Gre za nalogo, ki se ji je treba posvečati skozi vse leto, in za nalogo, ki zadeva celotno družbo,« še pojasnjuje dr. Saška Roškar.
Veliko vlogo pri preprečevanju samomora ima tudi sočuten in odkrit pogovor o duševnem zdravju. Pogovor namreč krepi družbo in ustvarja okolje, ki je sočutno, človeku pa nudi podporo.

»Vsako leto je ta dan posebna priložnost za ozaveščanje širše javnosti o problemu samomorilnega vedenja. Vendar naj bo ta dan hkrati opomnik za vseh preostalih 364 dni v letu, da lahko medsebojno pomagamo. Najlažje tako, da začnemo pogovor z drugimi,« pravi prof. dr. Vita Poštuvan.
Na Univerzi na Primorskem, Inštitutu Andrej Marušič, Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM SCRS) so izdali tudi brezplačni spletni priročnik, kako začeti takšen pogovor.
Center za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, že več kot 20 let deluje na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. S svetovanjem posameznikom, parom in družinam nudi klientom pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje, je zapisano na spletni strani NIJZ.
Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, vanj pa se klienti lahko vključijo brez napotnice ali finančnih stroškov, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor. Osem svetovalnic sprejema tudi mladostnike od 14. leta dalje. V letu 2024 so v Centru Posvet nudili 7485 svetovanj.
»Samomor je v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki ne vidi več zase zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Strokovni pogovori, ki jih nudimo na Posvetu, so namenjeni ne samo čustveni razbremenitvi in olajšanju, ampak tudi reševanju problemov, ki so pripeljali posameznika do takšne čustvene situacije,« pravi Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.
Komentarji