Svetovno središče štrudlja je hrvaška vas Jaškovo

Ni dvoma: Jaškovo, hrvaška vas, ki je od Metlike oddaljena slabe pol ure vožnje oziroma 22 kilometrov, je svetovno središče štrudlja. Od leta 2015 imajo Guinnessov rekord za najdaljši štrudelj, ki je meril 1479,38 metra, in ŠtrudlaFest, ki je bil letos četrtič po vrsti. Seveda vsako leto izberejo tudi najboljši zavitek, tokrat so ga naredile ženske iz Severina na Kolpi v Gorskem Kotarju.



Jaškovo, ki leži v bližini mesta Ozalj in še večjega Karlovca, je vas z okoli 500 prebivalci. »Vse se je začelo iz zafrkancije,« pravi Lidija Žganjer Gržetić iz gostilne Žganjer, ko se spomni na leto 2015, ko so naredili največji, skorajda kilometer in pol dolg štrudelj na svetu. Na takratnem dogodku je bilo okoli 2500 obiskovalcev. Toda v vsega treh letih se je število obiskovalcev lani povzpelo na 7500, letos pa jih je bilo toliko, da so prodali 10.000 zavitkov.



Vsako leto se v tej razpotegnjeni vasi poveča tudi število različnih okusov štrudljev, ki jih ponujajo obiskovalcem in se v grobem delijo na sladke in slane. Letos sta bila med najbolj eksotičnimi tista s česnom in iz vrtnic, oba sta, resnici na ljubo, hitro pošla.

Največje povpraševanje je bilo menda po štrudljih z jagnjetino, sicer pa se je dalo med zelo raznolikimi štrudlji izbirati tako med »klasičnimi« okusi, kot so jabolka, hruške in drugo sadje, do zavitkov z makom in bučami, konopljo, aronijo, blitvo … Štrudelj presenečenja z ene od kmetij, na primer, je bil nadevan s slivami, hruškami, bučo patišon in običajnimi cuketami, drenovimi plodovi in jasminovim medom. Drugačno, zanimivo in zelo okusno.
 

Guinnessov štrudelj

Med celodnevnim dogajanjem ni manjkala niti priprava zavitka z nadevom »Guinnessovega štrudlja«. Za to je poskrbela teta Marica, ena najstarejših udeleženk, ki peče štrudlje že več kot 60 let. Vešče, kot se za mojstrico in nekdanjo kuharico spodobi, je tudi po zraku raztegnila testo in ga namazala z jabolki in grozdjem.



Pred štirimi leti, ko so pripravili rekordni štrudelj, so delali vsi oziroma kdor je mogel: ne samo iz Jaškova, ampak tudi iz okoliških vasi. »Samo nadeva je bilo kakšno tono,« se spominja čila gospa. Štrudelj so izdelovali tri dni. »V četrtek zjutraj smo začeli raztegovati testo. Sukali smo ga, 'frkali' ... Nadev pa je bil pripravljen v vrečicah v zamrzovalnih skrinjah,« je razložila. Do sobote so vso noč pekli, samo da bi bil štrudelj svež. Potem pa so zavitke položili drugega za drugim, jih spojili in posuli s sladkorjem v prahu. In je padel svetovni rekord!

Sicer pa je vrhunec raznolikega dogajanja tekmovanje ekip za najboljši štrudelj na svetu. Kaj svetu, v galaksiji in vesolju nasploh, je bil jasen povezovalec! Pomerilo se je šest ekip, ki so pred obiskovalci in strogo strokovno komisijo – ki je bila z besedami vendarle izredno prijazna – pripravile svoje izdelke. Pomembno je bilo vlečenje testa, njegova debelina, nadev in na koncu okrasitev krožnika. Da ne omenjamo vonja, videza … vsega.


 

Najpomembnejše je testo

»Šestdeset odstotkov uspeha pri štrudlju je odvisno od testa,« sta razložili članici ekipe Jaškovljanske babice, ki sta bili oblečeni v tradicionalno belo nošo s prekrasnim predpasnikom, izvezenim z rišelje tehniko. Testo, ki so ga ekipe prinesle s seboj, mora vsaj uro počivati, čeprav, sta zagotovili tekmovalki, je najbolje, da počiva čez noč. Imeli sta dve kepi testa, obe sta malce razvaljali in premazali s oljem, nekaj časa pustili in nato razvlekli.

Testo mora biti enako tanko po vsej površini, zato so vse robove testa, ki ostane odebeljeno še pri takih mojstricah, odrezali. Potem sta jaškovljanski babici le na tretjino testa – taka je navada na Hrvaškem – namazali precej poseben nadev iz gob in mletega mesa. Videti je bilo še korenček, skrivnostnega dodatka pa nam nista izdali.



V primerjavi s slovensko tradicijo – v Jaškovu so jo predstavile prostovoljke zavoda Parnas iz Velikih Lašč, ki so pod vodstvom Anice Car iz Loškega Potoka spekle klasično odličen jabolčni zavitek – je hrvaški štrudelj po obsegu nekoliko manjši in večkrat zavit v testo brez nadeva, kar naj bi verjetno pripomoglo k večji hrustljavosti. Pri pripravi ne uporabljajo pri nas nekako običajnega masla, ampak olje. Pa tudi način peke se razlikuje: pri nas traja okoli 45 minut na 180 stopinjah Celzija, medtem ko hrvaška tradicija svetuje 20, 25 minut na 200 stopinjah.
 

Lani hruške, mandlji in skuta

Če sodimo po udeleženkah tekmovanja in njihovih nadevih, potem je klasičnemu jabolčnemu zavitku odzvonilo. Niti ena ekipa se ni pomerila z jabolki, cimetom, sladkorjem in maslom oziroma kislo smetano, kot bi se pri nas spodobilo za klasičen štrudelj. Ena ekipa je uporabila »Guinnessov nadev«, torej jabolka in grozdje, a s skrivnostnim dodatkom, druga je delala štrudelj iz maka in buč, tretja iz hrušk in vaniljeve kreme, naslednja iz skute in orehov … Lani, na primer, je zmagal zavitek z nadevom iz hrušk, mandljev in skute.



Komisija, ki jo je vodil kuharski mojster Branko Ognjenović, licenciran za nouvelle cuisine française, torej novo francosko kuhinjo, je potem presodila, da so najboljši štrudelj spekle ženske iz Severina na Kolpi v Gorskem Kotarju, ki so žirijo osvojile z okusom jabolk in aronije. A kar je bistveno: vsi štrudlji so izginili skorajda v hipu oziroma so jih na stojnici človekoljubne organizacije Jak kao Jakov prodali za med, tako da so z drugimi štrudlji za pomoč otrokom z rakom zbrali nekaj manj kot 2000 evrov.

Praznik ene najbolj preprostih sladic so v vasi štrudlja sklenili z delavnico starorimskega libuma oziroma žrtvene pogače, ki zaradi mase iz ovčjega sira ali fete, jajc in moke, peče pa se na lovorjevih listih, precej spominja na štrudelj. Kar je tej raznoliki in zabavni zgodbi o štrudlju oziroma ŠtrudlaFestu dalo pravi zgodovinski, a zelo okusen zapik.