Svinca in cinka bi lahko očistili še več vrtov

Z inovativno tehnologijo za pranje zemlje, ki je plod domačega znanja, bi lahko pomagali pri sanaciji zgornje Mežiške doline.

Objavljeno
05. april 2019 08.00
Posodobljeno
05. april 2019 08.00
Envit in Arhel sta tehnologijo razvila na primeru tal iz zgornje Mežiške doline, ki so zaradi 350-letnega rudarjenja in predelave rude večinoma onesnažena s svincem in kadmijem. Foto Jože Suhadolnik
Prevalje – Podjetji Envit in Arhel sta končali 2,2 milijona evrov vreden evropski projekt iz programa Life, v okviru katerega sta na Prevaljah postavili obrat za demonstracijo tehnologije, ki edina na svetu omogoča odstranjevanje svinca in drugih težkih kovin iz tal.

Postopek nima negativnih vplivov na okolje, zemlja pa je po čiščenju primerna za pridelavo zelenjave. »Tehnologija je plod slovenskega znanja in je zaščitena s tremi patenti v Evropski uniji, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Kanadi in na Kitajskem,« je povedala koordinatorica projekta dr. Neža Finžgar. Demonstracijskega obrata na Prevaljah po koncu projekta ne bodo zaprli. Uporabljali ga bodo za predstavitve tehnologije zainteresiranim domačim in tujim končnim uporabnikom, saj je testiranje tehnologije potrdilo, da je čiščenje izvedljivo tudi v večjem obsegu, v obratu pa so pripravljeni za potrebe lokalnega okolja še vedno očistiti manjše količine zemlje.

V demonstracijskem obratu, gradnjo katerega so sprva spremljali številni pomisleki in nasprotovanja domačinov, lahko očistijo največ šest ton zemlje oziroma deset kvadratnih metrov vrtnih tal do globine 40 centimetrov. Za čiščenje na dan porabijo 18 litrov žveplene kisline, 42 kilogramov apna, 24 kilogramov papirnih kosmičev in 30 kilogramov spojine EDTA (etilendiamintetraocetna kislina, ki veže kovinske ione).
image
Največ pomislekov v javnosti je bilo zaradi uporabe spojine EDTA v postopku čiščenja. V obratu se ga je nabralo malo in je varno spravljen. Foto Mateja Kotnik

»Območje Mežiške doline je znano po onesnaženosti s svincem in kadmijem. Država vsako leto za njegovo sanacijo nameni del proračunskih sredstev. V okviru državnega sanacijskega programa se do zdaj niso lotili sanacije onesnažene zemljine, ki ostaja vir stalnega sproščanja onesnažil in s tem potencialne možnosti za njihov vnos v človeški organizem. Najbolj izpostavljena skupina so otroci. Vsakoletne meritve vsebnosti svinca v krvi otrok kažejo, da so potrebne nadaljnje aktivnosti za sanacijo okolja. Zdaj, ko primerna tehnologija obstaja, se bo država lahko lotila tudi sanacije onesnažene zemlje,« je prepričana Neža Finžgar.
 

Iz akademskega znanja v prakso


Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da so seznanjeni s tehnologijo, ki sta jo v okviru Life projekta Resoil razvila Envit in Arhel. »Izbira tehnologije remediacije je odvisna od lastnosti onesnažil, tal in rabe zemljišča. Odločitev občin in ministrstva o tem, katera metoda remediacije je najprimernejša za območje zgornje Mežiške doline, bo odvisna od okoljske in ekonomske učinkovitosti posamezne metode,« so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. V zgornji Mežiški dolini nihče ne nasprotuje novim ukrepom, ki bi izboljšali stanje v okolju, a pričakujejo, da bo država zanje zagotovila dodatna sredstva, saj sanacijski program čiščenja tal ne predvideva.
image
Koordinatorica projekta dr. Neža Finžgar. FOTO: Mateja Kotnik

V okviru projekta so na Prevaljah uredili tudi demonstracijski vrt. Neža Finžgar: »Na njem si lahko posamezniki ogledajo uspešnost rasti vrtnin na remediiranih tleh. Hkrati pa na njem potekajo poglobljene raziskave primerjave kakovosti onesnaženih in očiščenih tal. Opravlja jih Center za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pod vodstvom prof. dr. Domna Leštana, ki je tudi vodil razvoj tehnologije.« Rastline (špinača, motovilec in radič) na očiščenih tleh so vsebovale od pet- do 14-krat manj svinca in od štiri- do osemkrat manj kadmija kot rastline na onesnaženih tleh.
 

Nadgradnja projekta


Envit in Arhel sta tehnologijo razvila na primeru tal iz Mežiške doline, ki so večinoma onesnažena s svincem in kadmijem. »Ker je veliko svetovnih žarišč poleg teh dveh kovin onesnaženih tudi z organskimi onesnažili in arzenom, smo se z ekipo projekta ReSoil lotili nadgradnje tehnologije, ki bo omogočala sočasno odstranjevanje tudi teh onesnažil. Taka tehnologija namreč še ne obstaja,« pravi Finžgarjeva.