»Desna koalicija je sestavljena, Svoboda bo zelo glasna opozicija, zlasti ko gre za pravno državo, pravi poslanka Alenka Bratušek. V izjavi v DZ je spomnila, da je Anže Logar prvi sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja s Svobodo. »Spremljam tudi družbena omrežja, verjetno manj kot mladi, ampak v petek sem videla nek videoposnetek, verjamem, da ni bil narejen z umetno inteligenco, kjer je Logar rekel, da zaključuje pogajanja,« je spomnila. Zato po njenih besedah ni možno, da bi se za tem kdo sam izločil.

Ocenjuje pa, da je jasno, da nekateri iščejo izgovore, da bodo četrtič na mesto predsednika vlade postavili človeka, za katerega so nekateri prisegali, drugi pa celo podpisali, da ga ne bodo podprli. Meni, da to ni všeč volivcem teh strank, saj je treba to, kar govoriš, po volitvah tudi živeti, se je obregnila ob stranki Demokrati in Resnica.

»Koalicija je po naši oceni sestavljena, ne bom rekla, da je desnosredinska, jaz bom rekla, da je zelo desna,« je izpostavila Bratuškova. Po njenih besedah so to dejstva, treba pa bo še videti, kako dolgo bo to vse skupaj trajalo. Svoboda pa bo »absolutno konstruktivna« opozicija, ko bo šlo za pravno državo, človekove pravice, javno zdravstvo, javno šolstvo, dolgotrajno oskrbo pa tudi »zelo, zelo glasna opozicija«.

FOTO:Jože Suhadolnik

V poslanski skupini Svoboda so se odzvali tudi na predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so si ga zamislili Demokrati, Resnica in trojček okoli NSi. Bratuškova je poudarila, da po njihovi presoji ne gre za interventne ukrepe, razen treh izjem. »Vse ostalo so dolgoročne rešitve in bi morale biti rešene v sistemskih zakonih.«

Koliko bi stali interventni ukrepi trojčka NSi, Demokrati in Resnica?

V pravo smer gre po njenih besedah znižanje DDV za osnovno košarico, a je treba omejiti maržo trgovcev. Tudi ukrepi za energente so po njenem ustrezni, a vlada je že zamejila cene električne energije in plina, in to že z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, je spomnila. Tretji predlog, ki ga ocenjujejo za ustreznega, so spremembe pri samostojnih podjetnikih. »Strinjamo se, da je treba poskrbeti za male obrtnike, male espeje s prihodki do 30.000 evrov, ne strinjamo pa se, da bi ta oblika ponujala davčne obvode.«

Vsi preostali ukrepi po besedah Alenke Bratušek pomenijo »divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek prebivalstva, ki je že danes najbolje plačan. Nič za mlade in nič za povprečne državljane.«

Tudi finančne posledice, ocenjene na 571 milijonov, so po izračunih Svobode napačne, saj so med drugim izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov, če bi upokojenci lahko delali in dobili polno pokojnino. »Luknjo, ki bo nastala v proračunu, bo treba pokriti: bo to z novim Zujfom, zniževanjem pokojnin, uvedbo šolnin, ukinjanjem porodniških?« se je vprašala. Kot je že pred časom ocenil finančni minister Klemen Boštjančič, bi interventni zakon v proračun navrtal milijardo evrov veliko luknjo.

Tamara Kozlovič je opozorila na posledice na področju zdravstva in napovedala, da se je amerikanizacija javnega zdravstva uradno začela: »Predlagatelj z zakonom naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo krajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse.«

Kot je dodala, so med drugim spregledali tudi mnenje ustavnega sodišča, ki je pritrdilo, da je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva naloga vlade. »Predlagani ukrepi ne skrajšujejo čakalni vrst, ne povečujejo dostopnosti, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav in povečujejo tveganje za paciente.«

Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanje odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Interventni zakon bi med drugim zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami. »Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi,« je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi.