Szilijeva za slovensko zastopstvo v madžarskem parlamentu

Ljubljana - Predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili, ki je na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji, je po pogovorih s predsednikom parlamenta Francetom Cukjatijem podprla želje, da bi tudi slovenska manjšina imela zastopstvo v parlamentu v Budimpešti.

Predsednica madžarskega parlamenta je po pogovorih s predsednikom parlamenta Francetom Cukjatijem glede zastopstva slovenske manjšine v madžarskem parlamentu kot ga ima Madžarska v Sloveniji menila, da bi to že moralo biti "včeraj" oziroma bi se moralo zgoditi "čimprej".

Kot je pojasnila, se na Madžarskem že od leta 1992 ukvarjajo s tem vprašanjem in dejansko vzpodbujajo, da bi to tega prišlo. "Vse politične sile na Madžarskem podpirajo predstavništvo manjšin v madžarskem parlamentu, vendar je to vprašanje povezano tudi z mnogimi drugimi vprašanji, ki jih je še potrebno razrešiti, recimo zakonom o volitvah. Ustanovljene so bile državne samouprave za manjšine na Madžarskem (13), vendar želimo, da bi manjšine čimprej dobile tudi parlamentarno zastopstvo," je dejala.

V 11 naseljih, kjer živi slovenska manjšina, so bile po nedavnih lokalnih volitvah ustanovljene manjšinske samouprave. Državna manjšinska samouprava pa bo ustanovljena marca prihodnje leto in bo štela 15 članov, je napovedala Szilijeva.

Cukjati pa je dejal, da so bili pogovori s predsednico madžarskega parlamenta zelo pestri. Govorila sta o vprašanjih sodelovanja med državama na vseh področjih, tudi na področju čezmejnega sodelovanje v severovzhodni Sloveniji in jugovzhodni Madžarski, največ pa glede sodelovanja parlamentov pri vprašanjih evropske politike in skupnega nastopa do JV Evrope.

Madžarska in Slovenija naj bi v prihodnosti politiko do Balkana usklajevali ter sodelovali in pomagali pri evropeizaciji, demokratizaciji in vključevanju balkanskih držav v Evropsko unijo, je še dejal Cukjati. Tudi za Szilijevo je pomembna velika pripravljenosti za dvostransko sodelovanje.

Tudi o avtocestnih odsekih

Pri tem je omenila dokončanje in povezavo avtocestnih odsekov in železniških povezav med obema državama. Podprla je tudi predlog Cukjatija o ustanovitvi regionalnega foruma in poglobitev sodelovanja med odboroma za gospodarstvo obeh parlamentov, k temu pa bi želeli vključiti tudi odbor za gospodarska vprašanja hrvaškega sabora. Szilijeva je še napovedala skupno zasedanje obeh vlad spomladi prihodnje leto.

Madžarska si želi poglobiti sodelovanje tudi v okviru programa Galileo, zanimajo jo tudi izkušnje Slovenije pri uvedbi evra, kar se bo zgodilo 1. januarja 2007, in predsedovanju EU v letu 2008, saj bo Madžarska predsedovala povezavi v prvi polovici 2011. Tako Cukjati kot Szilijeva pa podpirata, da bi se obe države vključili v schengensko območje v skladu s prvotnimi načrti, torej prihodnje leto.

Szilijeva je po srečanju s Cukjatijem spregovorila tudi o razmerah na Madžarskem, potem ko je premier Ferenc Gyurcsany priznal, da je lagal glede gospodarskega stanja v državi. Poudarila je, da na Madžarskem ni politične krize in dodala, da parlament deluje kot običajno in opravlja svoje delo.

Z Ruplom o medržavnih odnosih

S Szilijevo se je nato sestal še tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Govorila sta o odnosih med državama in sodelovanju na evropski in regionalni ravni, pa tudi o manjšini, slovenski na Madžarskem in madžarski narodnostni skupnosti v Sloveniji.

Rupel je poudaril, da dejavnosti manjšin bogatijo medsebojne odnose tako med prebivalci kot med državama. Sogovornici se je zahvalil za njen pozitiven odnos do slovenske manjšine v Porabju in njeno osebno zavzemanje za ureditev parlamentarnega zastopstva nacionalnih in etničnih manjšin na Madžarskem.

Rupel in predsednica madžarskega parlamenta sta se dotaknila tudi vprašanja vzpostavitve schengenskega sistema v novih državah članicah Evropske unije. Rupel je dejal, da bi lahko v trenutnih pogovorih o tem, kako preprečiti zamudo pri uveljavljanju schengenskega informacijskega sistema SIS II in s tem vstop novink v schengenski sistem, državi nastopili skupaj.

Predsednica madžarskega parlamenta je nato na Ljubljanskem gradu izročila priznanja slovenskim državljanom, ki so na različne načine pomagali tistim, ki so zaradi krvavih dogodkov madžarske revolucije leta 1955 zapustili svojo domovino. Podelitve se je udeležil tudi predsednik DZ.

V letih 1956 in 1957 je Madžarsko zapustilo okoli 200.000 ljudi ali dva odstotka takratnega prebivalstva. Največ beguncev, 72 odstotkov, je bilo starih od 15 do 39 let. V takratno Jugoslavijo se je zateklo slabih 20.000 beguncev, od tega v Slovenijo 2316.

V Sloveniji je bilo skupno deset zbirnih centrov oziroma taborišč za begunce, ki pa niso delovala istočasno. Večina beguncev, ki so se zatekli v Slovenijo, je nato odšla v druga jugoslovanska taborišča za begunce, od tam pa v ZDA, Kanado in Avstralijo.