Tabori tudi za sožitje med naravo in otroki

Ljubljana – Da so počitnice potrebne, se strinjajo otroci in starši. Razporejene so tako, da si lahko učenci na približno dva meseca oddahnejo od šolskih obveznosti. Zdaj se začenjajo tiste najdaljše in najbolj brezskrbne; skrbijo le starše, ki morajo poskrbeti za počitniško varstvo najmlajših otrok.

Poletnih počitnic se šolarji veselijo, ker si v tem času najbolj spočijejo. V prihajajočih devetih tednih in pol ne bo od njih nihče pričakoval, da se bodo učili, kot se to ponavadi dogaja med krajšimi počitnicami. Pač pa strokovnjaki svetujejo, naj se šolarji v tem času lotijo kakšnih domačih opravil ter naj starši in otroci najdejo čas za zabavne aktivnosti, ki bodo povezale družinske člane. To je še posebno pomembno, če se je prej vse vrtelo okoli šole.

Strokovnjaki namreč opažajo, da starši zadnje čase otroke vrednotijo zgolj na podlagi šolskih ocen in v njih ne vidijo več dobrega športnika, ki zabija odločilne koše, ali skrbnega fantiča, ki vedno brez opozorila pospravi sobo. Starši pa izpostavljajo, da morajo, če hočejo, da otroci uspešno zaključijo šolo, prepogosto tudi sami sodelovati v učnem procesu. Med posameznimi učitelji v osnovnih šolah se je namreč razširila tekmovalnost, zaradi katere so iz srednje šole prenesli na nižjo stopnjo moderne metode, kot so referat, seminarska naloga ali plakat, niso pa zaznali, da jih otroci še niso sposobni sami narediti oziroma da so tisti, ki to znajo in zmorejo, izjeme. Pri teh nalogah so tako prisiljeni sodelovati starši.

Med tistimi, ki se počitnic manj veselijo, pa so predvsem starši mlajših otrok. Ti so imeli med letom manj skrbi, med počitnicami pa morajo poskrbeti za njihovo varstvo, saj so še premajhni, da bi ostali sami doma. V času krize si v številnih družinah ne morejo več privoščiti morskih počitnic, taborov in delavnic. Starši pa težko ostajajo z njimi doma tudi zato, da ne bi s prepogosto ali predolgo odsotnostjo vznejevoljili delodajalcev.

Kam in kako torej na počitnice? Starši, ki iščejo počitniško varstvo za svoje otroke, imajo na voljo številne brezplačne dejavnosti, a jih morajo poiskati in tudi pravočasno rezervirati mesto zanje. Zveza prijateljev mladine Slovenije brezplačno varstvo organizira na OŠ Vrhovci, Poljane, Miška Kranjca, Nove Fužine in v Mladinskem domu Jarše. »Ker je kriza, je zanimanje ljudi za brezplačne ali vsaj čim cenejše aktivnosti veliko. Naša društva se jih trudijo organizirati, vendar je treba upoštevati tudi prostorske omejitve,« pravi generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna. Mestna občina Ljubljana je letos sofinancirala 12 programov deveturnega poletnega počitniškega varstva za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole, a so že junija vsa mesta zasedena. V Mariboru in Velenju bo ZPM organizirala različne delavnice. Neprofitna prostovoljska mladinska organizacija Oratorij Slovenija bo po vsej Sloveniji pripravila počitniške programe, ki se jih bo udeležilo približno 15.000 otrok. Starši prispevajo okoli dvajset evrov.

Zasebniki domiselni, a dragi

Zelo domiselni pri organiziranju delavnic in drugih dejavnosti pa so zasebniki. Njihove dejavnosti so plačljive in ne vedno poceni. V povprečju za celodnevno varstvo zaračunajo okoli sto evrov na teden. Še dražji so lahko tabori in kolonije. Organizirajo jih ZPMS, Rdeči križ ali lokalne skupnosti, denimo Mestna občina Celje. Stanejo od trideset evrov na dan in trajajo najmanj štiri dni. Razpršeni so po vsej Sloveniji, od Primorske (Mednarodni waldorfski tabor Sušica) do Koroške (angleško planinski tabor, doživljajska tabora Topla in V kraljestvu Kralja Matjaža), od Gorenjske do Dolenjske (angleške počitnice v Dolenjskih Toplicah) in tudi na Hrvaškem.

»Vse gradimo na poudarku sožitja med naravo, živalmi in ljudmi. Lepo je opazovati vezi, ki se takoj spletejo med otroki in živalmi. Težko jih je spraviti domov, še posebno mestne otroke, ki ponavadi nimajo možnosti biti v stiku z njimi. Ne vem, zakaj, ampak najtežje jih je ločiti od prašičev,« pripoveduje Branko Medveš, vodja poletnega tabora za otroke Jelenov Breg pod Matajurjem.

»Skozi igro in zabavo spoznavamo otroke z različnimi aktivnostmi v naravi, spodbujamo medsebojno pomoč, komunikacijo in sodelovanje. Zanimivo je videti, kako otroci hitro prevzamejo sodelovanje namesto tekmovanja, če jih k temu spodbudimo.« pripoveduje Jani Hercog, vodja Otroškega doživljajskega tabora Topla nad Črno na Koroškem.