»Tako kot štorklja skrbi za gnezdo, mi skrbimo za naše omrežje«

V Elektru Ljubljana so s štorkljami konkretno povezani, v zadnjih letih število njihovih gnezd na območju ljubljanskega distributerja narašča, pogosto gnezdijo prav na infrastrukturi.

Objavljeno
19. junij 2019 08.45
Posodobljeno
19. junij 2019 09.45
V okviru projekta Leti, leti štorklja bodo čez približno mesec dni s sledilno napravo GPS-GSM opremili dve štorklji in ju nato spremljali na njuni poti v tople kraje. FOTO: Tomi Lombar/Delo
STA
STA
Elektro Ljubljana, ki upravlja največje elektrodistribucijsko omrežje v državi, je v letošnje leto vstopil z novo grafično podobo. Žarnico je zamenjala strela v obliki štorklje, ki ji tudi sicer namenjajo posebno pozornost. Skrbijo namreč, da so gnezdišča, teh je na njihovem območju okoli 40, varna.

»Štorklja z nami živi že več kot pol leta, smo jo ponotranjili oziroma posvojili,« je na torkovi novinarski konferenci Elektra Ljubljana, sicer namenjeni predstavitvi poslovanja v letu 2018, pojasnil predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič.

V Elektru Ljubljana so s štorkljami tudi konkretno povezani, v zadnjih letih število njihovih gnezd na območju ljubljanskega distributerja narašča, pogosto gnezdijo prav na infrastrukturi.

Gnezda so lahko težka tudi več kot 500 kilogramov, zaposleni Elektra Ljubljana pa s prestavljanjem gnezd in postavljanjem podstavkov za gnezdišča skrbijo, da ta ogrožena vrsta lahko varno poskrbi za svoj naraščaj.

 

Skoraj celotna populacija belih štorkelj gnezdi na drogovih električne napeljave


Štorklje so simbol življenja oziroma rodnosti, prinašalke sreče in blaginje. Nova podoba podjetja – strela v obliki štorklje – pa predstavlja predanost podjetja prihodnosti, skrbi za okolje in za vse, ki prebivajo na območju, za katero skrbijo. Bedijo nad elektroenergetsko infrastrukturo na 6166 kvadratnih kilometrih, kar predstavlja 30,4 odstotka celotne površine Slovenije.

»Tako kot štorklja skrbi za gnezdo, mi skrbimo za naše omrežje. In tu smo si blizu,« je poudaril Ribič in pojasnil, da ravno zato veliko truda vlagajo v ohranjanje gnezdišč štorkelj. Poskrbijo namreč za izolacijo izpostavljenih delov nadzemnih vodov in delov naprav v notranjosti elektroenergetskih objektov in tako varujemo ptice pred nesrečami.

image
Skoraj celotna populacija belih štorkelj gnezdi na drogovih električne napeljave, kar občasno povroči vžig gnezda in celo pogin živali. FOTO: Tadej Regent/Delo


Štorklja ne živi le v Prekmurju, ampak tudi drugod po državi. Prekmurje je edina regija v državi z negativnim trendom populacije štorkelj, tako glede števila parov kot rodnosti, je pojasnil direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac.

Habitat v Prekmurju je degradiran, tam tako rekoč ni več travnikov, pokrajina je intenzivno kmetijska, je pojasnil in dodal, da tako štorklja širi svoj areal, kjer so kakovostni viri za prehranjevanje.

Skoraj celotna populacija belih štorkelj po njegovih besedah gnezdi na drogovih električne napeljave, kar občasno povzroči vžig gnezda in celo pogin živali. Tako Elektro Ljubljana in DOPPS gnezda, ki jih prepoznajo kot nevarna, prestavijo na ustrezne podstavke, da ni več nevarnosti za stik med gnezdom in žico, s čimer se zmanjša tudi smrtnost. Vseh gnezd še niso rešili, a jim bo to po Denačevi oceni uspelo.


​Leti, leti štorklja


Elektro Ljubljana in DOPPS sodelujeta tudi pri projektu Leti, leti štorklja. V okviru projekta bodo čez približno mesec dni s sledilno napravo GPS-GSM opremili dve štorklji in ju nato spremljali na njuni poti v tople kraje. Tako bodo dobili podatke o prehranjevalnem habitatu in selitvah, je dodal Denac.

V Sloveniji je okoli 220 parov štorkelj, ki imajo poleti približno 450 mladičev.