»Takšne subvencije so skregane z zdravo pametjo«

Piran − »To je skregano še s kokošjo pametjo, kaj šele človeško,« je bil včeraj hud Zlatko Novogradec. Konec tedna je ministrstvo za kmetijstvo objavilo razpis, s katerim bi malim priobalnim ribičem (mrežarjem) pomagali pri nakupu pogonskih motorjev z vsega 20.000 evri.

»Motor, ki bi ga moral kupiti, če bi hotel vsaj približno poskrbeti za varnost in normalno delo na morju, bi stal okoli 12.000 evrov. Predvidevam, da imajo tudi drugi ribiči podobne potrebe. Na Obali je najmanj 65 aktivnih mrežarjev in najmanj 15 bi jih nujno potrebovalo zamenjavo motorja. Namenili so nam znesek, ki je smešno nizek. Najbrž so zato postavili tako nemogoče pogoje. Na takšen način ne bodo razdelili niti teh 20.000 evrov. Med drugim zahtevajo najmanj 20 ladijskih izplutij na leto, a potem v prihodnjih petih letih ne smemo preseči števila doseženih izplutij na leto. Kaj pa tisti, ki smo bili na bolniškem?« se je zgražal Zlatko Novogradec, ki je najbolj hud zato, ker so ribiči iz omenjenega »ribiškega« sklada dobili še najmanj denarja za ureditev svojih plovil.

Gre jim za varnost, ne količino

Ne gre za to, da bi povečevali količino ulova; pomembneje jim je, da si zagotovijo varnost na morju in olajšajo delo − skrajšajo čas potovanja, poskrbijo za hitrejšo dobavo bolj svežih rib, za bolj ekološke motorje ... Boljši motorji ne povečujejo količine ulova, ker je tehnologija s stoječimi mrežami odvisna od dolžine mrež, in ne od tega, kako hitro in varno dostopajo ribiči do njih. Vse to so si ribiči starejših članic EU lahko uredili, slovenski ribiči pa nimajo podobne pomoči evropskega ribiškega sklada. In to čeprav je bilo v skladu za ribištvo do leta 2015 predvidenih približno 27 milijonov evrov za različne ukrepe.

Razpis je namenjen plovilom, ki ne presegajo dolžine 12 metrov, in to za zamenjavo enega, glavnega pogonskega motorja, ki mora biti enake ali manjše moči od obstoječega. Plovilo in motor morata biti starejša od petih let. Tudi to določilo je nesmiselno, pravi Zlatko Novogradec, saj ima lahko nekdo na novejšem plovilu star motor, ker si ob nakupu ni mogel privoščiti novega. Ribič mora za nakup motorja sam prispevati 60 odstotkov sredstev, preostalih 40 odstotkov pa bi bilo nepovratnih iz ribiškega sklada.

Nezadovoljni so tudi ribiči s čolni velikosti nad 12 metrov, ki so že pred leti opustili možnost, da bi zamenjali svoje motorje s pomočjo evropskih sredstev, saj je bil zanje pogoj, da kupijo za 20 odstotkov šibkejše motorje. To je zanje nesprejemljivo, saj imajo že zdaj prešibke motorje, ki ne ustrezajo teži in tipu plovila.

Svetovalka specialistka za ribištvo pri KGZ Nova Gorica Snežana Levstik je pojasnila, da je ministrstvo objavilo tokratni razpis še v okviru finančne perspektive, ki se končuje konec leta 2015 (denar mora biti porabljen v enem letu). V prihodnjih mesecih bodo poskušali nekaj denarne pomoči zagotoviti tudi za ribiče, ki niso mogli ribariti po sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško.

Približno poldrugi milijon evrov je ostalo še za ureditev dveh ribiških pristanišč v Strunjanu in Kopru. Na ministrstvu za kmetijstvo so nam odgovorili, da bo za programsko obdobje do leta 2020 za evropski ribiški sklad za slovensko državo namenjen podoben znesek kot v sedanjem obdobju. Objava razpisov je predvidena za konec leta 2015 oziroma 2016.

Aprila prepoved za plave ribe

Neodvisno od zahtev, da morajo slovenski ribiči zmanjševati količine izlova, je Slovenija po zmanjšanju količin ulovljenih rib zadnja leta med prvimi na svetu. Znanstveniki opažajo drastičen upad ulova sardel in sardonov v Jadranu, zato bodo vse države ob Jadranskem morju prihodnje leto začele nekatere ukrepe zmanjševanja ulova.

Slovenski ribiči, ki lovijo izključno s krožnimi plavaricami (tako je mogoče uloviti najbolj kakovostne sardele), ne bodo smeli loviti v prvi polovici aprila. Hrvati ne bodo lovili od 24. decembra do konca januarja, ko se drsti največ sardel, Italijani pa imajo opustitev te vrste ribolova ponavadi avgusta.

Slovenski ribiči so lani ulovili 50 ton sardel in sardonov, hrvaški in italijanski ribiči pa na leto nalovijo več kot 150.000 ton teh rib. Slovenski delež plavih rib znaša približno tretjino promila, zato se slovenski ukrepi ne bodo poznali pri vplivu na populacije plavih rib v Jadranu. To se ne bi poznalo niti, če bi trikrat povečali ali povsem ukinili slovensko ribištvo, je dejal vodja oddelka za morsko ribištvo na Zavodu za ribištvo Slovenije Bojan Marčeta.