Telemedicinska obravnava čaka na nacionalno odobritev
Projekt: Pripravljena strategija je v obravnavi na ministrstvu za zdravje
Odpri galerijo
V projektno telemedicinsko obravnavo je bilo vključenih 155 pacientov s kroničnimi boleznimi, so povedali na predstavitvi na UKC Ljubljana. Foto Andreja Žibret Ifko
V Medicinsko simulacijskem centru na UKC Ljubljana so predstavili izkušnje in rezultate projekta Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, ki je potekal od 2016 do sredi letošnjega leta in ga je delno sofinancirala Evropska unija. Kot so poudarili, je projekt pripravljen za uvedbo na nacionalnem nivoju, pripravljena strategija pa je v obravnavi na ministrstvu za zdravje.
V projekt je bilo vključenih 155 pacientov s kroničnimi boleznimi, ki so deležni telemedicinske obravnave v UKC Ljubljana, na interni kliniki kardiologijo, na Klinika Golnik in v Zdravstvenem domu Trebnje. Sodobna tehnologija, kot so tablica, aparati za merjenje življenjskih funkcij in klinični portal za zdravstveno osebje, omogoča spremljanje življenjskih funkcij pacienta doma in sprotni prenos rezultatov meritev zdravstvenemu osebju, ki lahko na tej osnovi prilagaja terapevtske ukrepe. Tovrstna zdravstvena obravnava omogoča pravočasno odkrivanje poslabšanje zdravstvenega stanja in ustrezno ukrepanje.
Bolnikom s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, srčnim popuščanjem in astmo, ki so želeli sodelovati v pilotnem projektu, so razdelili merilnike in tablice, prek katerih so pošiljali podatke v zdravstveni dom oz. na kliniko, kjer so spremljali morebitna odstopanja.
Pri bolnikih z napredovalnim srčnim popuščanjem so uspeli zmanjšati število hospitalizacij za skoraj 20 odstotkov, bolnike s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom pa so bolje vodili. Kot je poudaril kardiolog prof. dr. Bojan Vrtovec, so uspeli zmanjšati število obiskov urgence, zaplete in hospitalizacije. Skrajšali so ležalno dobo, zmanjšali obiske v ambulantah, izboljšali terapijo in laboratorijske parametre.
Marija Petek Šter iz Zdravstvenega doma Trebnje je povedala, da so pri sladkornih bolnikih okrepili sodelovanje pri zdravljenju in zavedanje, da je treba spremeniti življenjski slog. Pri več bolnikih s povišanim tlakom so ugotovili, da so jih pretirano zdravili. Zaradi slabe e-pismenosti pa so težje pritegnili k sodelovanju starejše bolnike.
Projekt Pametni sistem integriranega zdravstva so razvili Telekom Slovenije, UKC Ljubljana, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Antona Trstenjaka, Medicinska fakulteta v Ljubljani in Zdravstveni dom Trebnje. Več preberite na Generaciji+ v ponedeljek, 23. decembra.
V projekt je bilo vključenih 155 pacientov s kroničnimi boleznimi, ki so deležni telemedicinske obravnave v UKC Ljubljana, na interni kliniki kardiologijo, na Klinika Golnik in v Zdravstvenem domu Trebnje. Sodobna tehnologija, kot so tablica, aparati za merjenje življenjskih funkcij in klinični portal za zdravstveno osebje, omogoča spremljanje življenjskih funkcij pacienta doma in sprotni prenos rezultatov meritev zdravstvenemu osebju, ki lahko na tej osnovi prilagaja terapevtske ukrepe. Tovrstna zdravstvena obravnava omogoča pravočasno odkrivanje poslabšanje zdravstvenega stanja in ustrezno ukrepanje.
Merilniki in tablice za bolnike
Bolnikom s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, srčnim popuščanjem in astmo, ki so želeli sodelovati v pilotnem projektu, so razdelili merilnike in tablice, prek katerih so pošiljali podatke v zdravstveni dom oz. na kliniko, kjer so spremljali morebitna odstopanja.
Pri bolnikih z napredovalnim srčnim popuščanjem so uspeli zmanjšati število hospitalizacij za skoraj 20 odstotkov, bolnike s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom pa so bolje vodili. Kot je poudaril kardiolog prof. dr. Bojan Vrtovec, so uspeli zmanjšati število obiskov urgence, zaplete in hospitalizacije. Skrajšali so ležalno dobo, zmanjšali obiske v ambulantah, izboljšali terapijo in laboratorijske parametre.
Težje so pritegnili starejše bolnike
Marija Petek Šter iz Zdravstvenega doma Trebnje je povedala, da so pri sladkornih bolnikih okrepili sodelovanje pri zdravljenju in zavedanje, da je treba spremeniti življenjski slog. Pri več bolnikih s povišanim tlakom so ugotovili, da so jih pretirano zdravili. Zaradi slabe e-pismenosti pa so težje pritegnili k sodelovanju starejše bolnike.
Projekt Pametni sistem integriranega zdravstva so razvili Telekom Slovenije, UKC Ljubljana, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Antona Trstenjaka, Medicinska fakulteta v Ljubljani in Zdravstveni dom Trebnje. Več preberite na Generaciji+ v ponedeljek, 23. decembra.
