Terminala bi preveč ogrožala okolje

Koper – Zaradi prevelikega števila negativnih vplivov na okolje Slovenija ne more obiti načrtovane gradnje dveh plinskih terminalov v neposredni bližini italijansko-slovenske meje (na morju in v Žavljah). Tako bi lahko na kratko strnili mnenje skupine slovenskih znanstvenikov, ki so podrobneje analizirali čezmejne vplive obeh načrtovanih terminalov. Analizo so za medresorsko komisijo za oblikovanje stališč do terminalov v Tržaškem zalivu in na njegovem obalnem območju izdelali strokovnjaki Morske biološke postaje Piran (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo, Katedre za mehaniko tekočin Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Odseka za znanost o okolju Instituta Jožef Stefan.

Vsi terminali naravnega utekočinjenega plina, ki jih projektira, gradi ali jih je že zgradila družba Endesa, so veliko manjši od načrtovanega sredi Tržaškega zaliva. Hkrati se zdi, da je to zanje prvi v tako občutljivem, plitkem in zaprtem zalivu. Predviden je izredno velik pretok morske vode (štirikrat 7600 kubičnih metrov na uro), kar bistveno presega vse merjene fekalne in industrijske izpuste v Tržaški zaliv. Zato je vpliv na ohlajevanje morske vode manjši, kot bi bil sicer, so ugotovili strokovnjaki Morske biološke postaje. Uničujoč vpliv na življenje v morju bi imela klorirana morska voda, s katero bi ogrevali plin. Tej morski vodi bi dodajali 0,2 miligrama dvovalentnega klora na liter, da se v izmenjevalnikih toplote ne bi nabirali morski organizmi. (Strupenost dokazuje tudi italijanska študija vplivov na okolje, ki so jih izdelali za podobno čiščenje toplotnega izmenjevalnika na termocentrali v Tržiču – Monfalcone). V tem primeru predlagajo slovenski znanstveniki izvedbo celovite kemične študije. Še posebno zato, ker se strupene snovi širijo tudi v slovensko morje.

Skozi cev s premerom dveh metrov na morskem dnu bi pritekala ohlajena morska voda, ki bi vplivala na dvigovanje nakopičenega materiala z morskega dna. To je še posebno sporno zato, ker je v sedimentih veliko naloženega živega srebra, svinca, drugih težkih kovin, PCB in pesticidov. Sediment je skoraj v vsem Tržaškem zalivu onesnažen z živim srebrom (več kot 0,5 miligrama na kilogram, na lokaciji samega terminala celo eden do dva mg na kilogram, v okolici izliva Soče, kjer bo položen cevovod po morskem dnu, celo 40 mg na kilogram). Vse, kar presega dve desetinki miligrama na kilogram, štejejo strokovnjaki za kontaminirano območje. Dvigovanje živega srebra z dna spreminja njegovo reaktivnost in vpliva na nastanek MeHg (metilirano živo srebro), ki se kopiči v morskih organizmih, tudi v ribah. To obravnavajo kot nevaren čezmejni vpliv.

Več v današnji tiskani izdaji Dela