Testirajte se: anonimno, brezplačno in brez napotnice
Še danes in jutri od 14. do 18. ure na Infekcijski kliniki v Ljubljani.
Odpri galerijo
Foto: Getty Images
Ljubljana – Brezplačno anonimno testiranje za hepatitis C na Infekcijski kliniki je včeraj obiskalo 108 oseb. Če se želite prepričati, da niste med okuženimi, lahko to brez napotnice na Infekcijski kliniki storite še danes in jutri. Poleg oddaje majhnega vzorca krvi se boste tam lahko pogovorili z zdravnikom, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja.
Že trinajstič zapovrstjo se UKC Ljubljana tudi letos zelo aktivno pridružuje aktivnostim ob Svetovnem dnevu hepatitisa, 28. juliju, katerega letošnji apel je Poiščimo manjkajoče milijone. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2017 jih namreč od 325 milijonov kronično okuženih z virusoma hepatitis B in C kar 290 milijonov ne ve za svojo okužbo in zato ne išče zdravniške pomoči. In tako je devet od desetih okuženih z virusoma, katerih eden je ozdravljiv (hepatitis C), drugi pa dobro obvladljiv in celo preprečljiv (hepatitis B), prepuščenih naravni poti okužbe, ki lahko pripelje do raka na jetrih ali dokončne odpovedi delovanja jeter in smrti.
V Sloveniji je obvladovanje virusnih hepatitisov že več kot 20 let na precej visoki ravni, saj nas je evropska analitična hiša Health Consumer Power House uvrstila na drugo mesto med državami EU. Predvsem tako imenovani slovenski model zdravljenja hepatitisa C v Evropi služi kot primer dobre klinične prakse, saj je statistična projekcija pokazala, da bi s stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja lahko do leta 2030 za 90 odstotkov zmanjšali prevalenco okuženih in tako rekoč skoraj izničili število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni. Najnovejši podatki iz realne zdravstvene prakse pa pravijo, da bi cilj lahko dosegli že bistveno prej, če bi poznali vse okužene, opisuje zdravnica Mojca Matičič z infekcijske klinike.
Tam se je v preteklih akcijah skupaj testiralo okrog 7500 ljudi. Od teh je bila okužba z virusom hepatitisa C odkrita kar pri 1,9 odstotka. Med njimi je bilo precej takih, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993, ki so imeli okuženega spolnega partnerja ali družinskega člana ali bili podvrženi neprofesionalni tetovaži oziroma piercingu.
Sicer pa se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusoma hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Pri tem je na voljo tudi posvet z zdravnikom.
Virus hepatitisa C se prenaša z okuženo krvjo in z okužene matere na otroka. Spolni prenos je je možen le, če je izločkom spolovil pridružena tudi okužena kri. Med skupine z velikim tveganjem za okužbo torej spadajo vsi ljudje, ki so v Sloveniji prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993 (če so jo prejeli v manj razvitih državah, je ta letnica še kasnejša) oziroma so v preteklosti imeli večje operativne posege, bili na hemodializi ali imeli naključen vbod z uporabljeno injekcijsko iglo, so sobivali z okuženimi v skupnem gospodinjstvu in menjavali pribor za osebno higieno (britvice, zobne ščetke, manikirni pribor itd.). Pozornost velja tudi za vse tiste, ki so imeli tetovažo, prebadanje (»piercing«) ali akupunkturo izvedeno neprofesionalno oziroma v lokalih brez ustreznega higienskega nadzora in uporabe materiala za enkratno rabo.
Med posebna tveganja pa spada seveda menjavanje pribora za uporabo drog, ne le injekcijskega, temveč tudi tistega za njuhanje, in tvegano spolno vedenje, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Vse premalo se zavedamo, da je varen spolni odnos le odnos dveh zvestih neokuženih partnerjev.
Izredno pomembno je, da se vsak človek vsaj enkrat zamisli nad svojim preteklim vedenjem ali dogodki, ki bi lahko prinesli kakršnokoli tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C. Če je v njihovi osebni zgodovini prisoten že zgolj en sam utemeljen sum na okužbo, je to dovolj, da opravijo ustrezno testiranje. Torej velja vsem, ki tega še niso opravili, povabilo, da preverijo, če pri njih obstaja kakršnokoli tveganje, da so okuženi z virusom hepatitisa C.
Že trinajstič zapovrstjo se UKC Ljubljana tudi letos zelo aktivno pridružuje aktivnostim ob Svetovnem dnevu hepatitisa, 28. juliju, katerega letošnji apel je Poiščimo manjkajoče milijone. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2017 jih namreč od 325 milijonov kronično okuženih z virusoma hepatitis B in C kar 290 milijonov ne ve za svojo okužbo in zato ne išče zdravniške pomoči. In tako je devet od desetih okuženih z virusoma, katerih eden je ozdravljiv (hepatitis C), drugi pa dobro obvladljiv in celo preprečljiv (hepatitis B), prepuščenih naravni poti okužbe, ki lahko pripelje do raka na jetrih ali dokončne odpovedi delovanja jeter in smrti.
V Sloveniji je obvladovanje virusnih hepatitisov že več kot 20 let na precej visoki ravni, saj nas je evropska analitična hiša Health Consumer Power House uvrstila na drugo mesto med državami EU. Predvsem tako imenovani slovenski model zdravljenja hepatitisa C v Evropi služi kot primer dobre klinične prakse, saj je statistična projekcija pokazala, da bi s stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja lahko do leta 2030 za 90 odstotkov zmanjšali prevalenco okuženih in tako rekoč skoraj izničili število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni. Najnovejši podatki iz realne zdravstvene prakse pa pravijo, da bi cilj lahko dosegli že bistveno prej, če bi poznali vse okužene, opisuje zdravnica Mojca Matičič z infekcijske klinike.
Tam se je v preteklih akcijah skupaj testiralo okrog 7500 ljudi. Od teh je bila okužba z virusom hepatitisa C odkrita kar pri 1,9 odstotka. Med njimi je bilo precej takih, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993, ki so imeli okuženega spolnega partnerja ali družinskega člana ali bili podvrženi neprofesionalni tetovaži oziroma piercingu.
Sicer pa se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusoma hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Pri tem je na voljo tudi posvet z zdravnikom.
Kdo naj se testira?
Virus hepatitisa C se prenaša z okuženo krvjo in z okužene matere na otroka. Spolni prenos je je možen le, če je izločkom spolovil pridružena tudi okužena kri. Med skupine z velikim tveganjem za okužbo torej spadajo vsi ljudje, ki so v Sloveniji prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993 (če so jo prejeli v manj razvitih državah, je ta letnica še kasnejša) oziroma so v preteklosti imeli večje operativne posege, bili na hemodializi ali imeli naključen vbod z uporabljeno injekcijsko iglo, so sobivali z okuženimi v skupnem gospodinjstvu in menjavali pribor za osebno higieno (britvice, zobne ščetke, manikirni pribor itd.). Pozornost velja tudi za vse tiste, ki so imeli tetovažo, prebadanje (»piercing«) ali akupunkturo izvedeno neprofesionalno oziroma v lokalih brez ustreznega higienskega nadzora in uporabe materiala za enkratno rabo.
Med posebna tveganja pa spada seveda menjavanje pribora za uporabo drog, ne le injekcijskega, temveč tudi tistega za njuhanje, in tvegano spolno vedenje, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Vse premalo se zavedamo, da je varen spolni odnos le odnos dveh zvestih neokuženih partnerjev.
Izredno pomembno je, da se vsak človek vsaj enkrat zamisli nad svojim preteklim vedenjem ali dogodki, ki bi lahko prinesli kakršnokoli tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C. Če je v njihovi osebni zgodovini prisoten že zgolj en sam utemeljen sum na okužbo, je to dovolj, da opravijo ustrezno testiranje. Torej velja vsem, ki tega še niso opravili, povabilo, da preverijo, če pri njih obstaja kakršnokoli tveganje, da so okuženi z virusom hepatitisa C.
