Težav s srcem za četrtino manj?
V času korone tudi nujnih bolnikov manj, obravnava bolnikov počasnejša, če želimo, da je varna.
Odpri galerijo
Pred posegom pacientu naročijo, naj bo dva tedna v samoizolaciji, nato opravijo test na koronavirus, in če je ta negativen, sledi sprejem v bolnišnico.
Foto Jure Eržen
Zdravstvo se je med epidemijo zaprlo za nenujne bolnike, odprto je ostalo za nujne. Toda prvi podatki kažejo, da je bil tudi obisk slednjih manjši. V UKC Ljubljana so obravnavali za četrtino manj pacientov zaradi akutnih težav s srcem kot ponavadi, za polovico manjši je bil tudi obisk internistične prve pomoči – urgence.
»Tisti, ki s srcem niso imeli velikih in dlje časa trajajočih težav, so morda potrpeli doma in niso obiskali zdravnika. Taki so pozneje zelo ogroženi, saj se njihova bolezen razvija naprej, zato je več možnosti, da jim bo srce zastalo,« je povedal prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike UKC.
Podobno je s simptomi, ki pomenijo možnost rakave bolezni: če jih prezreš, se to lahko maščuje. Še večji »izpad« bolnikov je zaradi ustavitve preventivnih programov Dora, Zora in Svit, ki so za mesec dni povsem zastali.
Škodo, ki je in še bo nastala, ker zdravstvo mesec in pol zaradi epidemije ni delovalo za nenujne paciente, je težko oceniti. Dokler pacienta ne pregleda zdravnik, namreč ne ve, ali je zdravljenje nujno ali ne.
Čeprav so vsi nujni bolniki imeli pravico in možnost priti, jih niti v urgentnih ambulantah niti pri osebnih zdravnikih in na preiskavah z magnetno resonanco in CT ni bilo toliko kot običajno, povsem pa so zastali preventivni programi Zora, Dora in Svit.
»Na inštitutu posledic zaradi več kot mesec dni nedelovanja preventivnih programov Svit, Dora in Zora še ni opaziti. Najbrž je to zaradi zamika, s katerim prihajajo pacienti po kolonoskopiji, brisu in mamografiji na nadaljnje postopke. Do konca marca so prihajali pacienti, ki so bili na teh presejalnih preventivnih pregledih do sredine marca,« je povedala prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, kamor po njenih besedah vsak dan, tudi v času korone, vstopa okoli tisoč bolnikov.
Čeprav presejalni testi na raka in predrakave spremembe črevesja, dojk in materničnega vratu ves mesec niso bili izvajani, Oblakova meni, da na končni izid zdravljenja to ne bi smelo vplivati, prav tako da »morebitno okrnjeno delovanje preiskav z MRI in CT v drugih ustanovah ne bo vplivalo na končne izide zdravljenja maligne bolezni.
Napotnica za preiskavo pri sumu na rakavo bolezen je vedno označena z 'nujno' ali 'zelo hitro' in bolnike s temi napotnicami ves čas epidemije jemljejo na preiskave. Od postavitve suma na rakavo bolezen do diagnoze po priporočilih ne sme miniti več kot mesec dni, od diagnoze do zdravljenja še mesec dni. Rakave bolezni se razvijajo več mesecev, tudi več let. Menim, da se en mesec ne bo poznal,« je dejala strokovna direktorica, na onkologiji pa bodo zamujeno nadomestili z delom ob sobotah in nedeljah.
Po besedah strokovnega direktorja interne klinike prod. dr. Zlatka Frasa sta vzroka za manjši obisk na vseh urgencah vsaj še dva: v času korone ne prihajajo taki, ki morda obiskujejo sicer na urgenco zaradi manjših težav, ki sploh niso za urgenco, in dejstvo, da so številnim pacientom zdravniki svetovali po telefonu. Vendar bodo po koncu epidemije prišli po vsej verjetnosti tudi bolniki z manjšimi težavami, ki so v času epidemije ostali doma.
Strokovni direktor opozarja, da se bo zdravstvo ob ponovnem polnem zagonu spopadlo z logističnimi težavami prenaročanja pacientov in podaljšanjem čakalnih dob. Morda bi bilo treba na novo pregledati vse izdane napotnice, meni. Mesec in pol nedelovanja sistema za nenujne bolnike ni lahko nadomestiti, tudi če bodo poskušali delo opraviti ob sobotah in nedeljah.
Na delo v zdravstvu bo po novem vplival tudi koronavirus, ki bo med ljudmi še naprej prisoten. Zaradi tega bo obravnava bolnikov počasnejša, nenehno bodo potrebovali tudi zaščitno opremo za celotno osebje.
Po besedah obeh sogovornikov se ljudem zaradi koronavirusa ni treba bati priti v bolnišnico. Slovenija je pri »določanju poti vstopa bolnika v bolnišnico« med najnaprednejšimi, je povedal Fras. »Ne v ZDA ne na vzhodu še niso določili poti vstopa v bolnišnice, ker so še sredi epidemije.« In pri nas? »Če gre za načrtovani poseg, pravi čas pokličemo pacienta in mu naročimo, naj bo dva tedna v samoizolaciji. Dan pred sprejemom opravi test na koronavirus. Če je negativen, pride v bolnišnico, kjer ga še enkrat izprašamo, izpolni vprašalnik in izmerimo mu vročino,« je povedal sogovornik iz UKC, enako je tudi na Onkološkem inštitutu.
Strokovni direktor interne klinike omeni tudi trenutno najaktualnejšo temo – domove starejših. »Dobro bi bilo v domovih imeti konziliarnega zdravnika internista, ki bi skupaj z domskim zdravnikom za vsakega stanovalca posebej izdelal prognozo. Če je nekdo, na primer, že pet let nepokreten in dementen, ga ni smiselno priključiti na ventilator, saj to zanj pomeni osebno samo hudo težko osebno izkušnjo in prav nobene prihodnosti. Nujna je dostojna nega, ne pa invazivni aparati za vsako ceno,« svetuje Zlatko Fras.
»Tisti, ki s srcem niso imeli velikih in dlje časa trajajočih težav, so morda potrpeli doma in niso obiskali zdravnika. Taki so pozneje zelo ogroženi, saj se njihova bolezen razvija naprej, zato je več možnosti, da jim bo srce zastalo,« je povedal prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike UKC.
Prof. dr. Zlatko Fras: Četrtina manj bolnikov je prišla k zdravnikom z akutnim koronarnim sindromom. Foto Matej Družnik
Podobno je s simptomi, ki pomenijo možnost rakave bolezni: če jih prezreš, se to lahko maščuje. Še večji »izpad« bolnikov je zaradi ustavitve preventivnih programov Dora, Zora in Svit, ki so za mesec dni povsem zastali.
Mesec dni nedelovanja Zore, Dore in programa Svit
Škodo, ki je in še bo nastala, ker zdravstvo mesec in pol zaradi epidemije ni delovalo za nenujne paciente, je težko oceniti. Dokler pacienta ne pregleda zdravnik, namreč ne ve, ali je zdravljenje nujno ali ne.
Čeprav so vsi nujni bolniki imeli pravico in možnost priti, jih niti v urgentnih ambulantah niti pri osebnih zdravnikih in na preiskavah z magnetno resonanco in CT ni bilo toliko kot običajno, povsem pa so zastali preventivni programi Zora, Dora in Svit.
»Na inštitutu posledic zaradi več kot mesec dni nedelovanja preventivnih programov Svit, Dora in Zora še ni opaziti. Najbrž je to zaradi zamika, s katerim prihajajo pacienti po kolonoskopiji, brisu in mamografiji na nadaljnje postopke. Do konca marca so prihajali pacienti, ki so bili na teh presejalnih preventivnih pregledih do sredine marca,« je povedala prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, kamor po njenih besedah vsak dan, tudi v času korone, vstopa okoli tisoč bolnikov.
Pri bolnikih z napotnico »nujno« ali »zelo hitro« ves čas epidemije opravljajo preiskave, zagotavlja strokovna direktorica Onkološkega inštituta prof. dr. Irena Oblak.
Rakave bolezni se razvijajo počasi
Čeprav presejalni testi na raka in predrakave spremembe črevesja, dojk in materničnega vratu ves mesec niso bili izvajani, Oblakova meni, da na končni izid zdravljenja to ne bi smelo vplivati, prav tako da »morebitno okrnjeno delovanje preiskav z MRI in CT v drugih ustanovah ne bo vplivalo na končne izide zdravljenja maligne bolezni.
Napotnica za preiskavo pri sumu na rakavo bolezen je vedno označena z 'nujno' ali 'zelo hitro' in bolnike s temi napotnicami ves čas epidemije jemljejo na preiskave. Od postavitve suma na rakavo bolezen do diagnoze po priporočilih ne sme miniti več kot mesec dni, od diagnoze do zdravljenja še mesec dni. Rakave bolezni se razvijajo več mesecev, tudi več let. Menim, da se en mesec ne bo poznal,« je dejala strokovna direktorica, na onkologiji pa bodo zamujeno nadomestili z delom ob sobotah in nedeljah.
Zaostanke bo težko nadomestiti
Po besedah strokovnega direktorja interne klinike prod. dr. Zlatka Frasa sta vzroka za manjši obisk na vseh urgencah vsaj še dva: v času korone ne prihajajo taki, ki morda obiskujejo sicer na urgenco zaradi manjših težav, ki sploh niso za urgenco, in dejstvo, da so številnim pacientom zdravniki svetovali po telefonu. Vendar bodo po koncu epidemije prišli po vsej verjetnosti tudi bolniki z manjšimi težavami, ki so v času epidemije ostali doma.
Srce
Zaradi korone podaljšanje čakalnih dob
Strokovni direktor opozarja, da se bo zdravstvo ob ponovnem polnem zagonu spopadlo z logističnimi težavami prenaročanja pacientov in podaljšanjem čakalnih dob. Morda bi bilo treba na novo pregledati vse izdane napotnice, meni. Mesec in pol nedelovanja sistema za nenujne bolnike ni lahko nadomestiti, tudi če bodo poskušali delo opraviti ob sobotah in nedeljah.
Na delo v zdravstvu bo po novem vplival tudi koronavirus, ki bo med ljudmi še naprej prisoten. Zaradi tega bo obravnava bolnikov počasnejša, nenehno bodo potrebovali tudi zaščitno opremo za celotno osebje.
Dvakratno preverjanje
Po besedah obeh sogovornikov se ljudem zaradi koronavirusa ni treba bati priti v bolnišnico. Slovenija je pri »določanju poti vstopa bolnika v bolnišnico« med najnaprednejšimi, je povedal Fras. »Ne v ZDA ne na vzhodu še niso določili poti vstopa v bolnišnice, ker so še sredi epidemije.« In pri nas? »Če gre za načrtovani poseg, pravi čas pokličemo pacienta in mu naročimo, naj bo dva tedna v samoizolaciji. Dan pred sprejemom opravi test na koronavirus. Če je negativen, pride v bolnišnico, kjer ga še enkrat izprašamo, izpolni vprašalnik in izmerimo mu vročino,« je povedal sogovornik iz UKC, enako je tudi na Onkološkem inštitutu.
sveit
Za bolne starostnike je ventilator slaba rešitev
Strokovni direktor interne klinike omeni tudi trenutno najaktualnejšo temo – domove starejših. »Dobro bi bilo v domovih imeti konziliarnega zdravnika internista, ki bi skupaj z domskim zdravnikom za vsakega stanovalca posebej izdelal prognozo. Če je nekdo, na primer, že pet let nepokreten in dementen, ga ni smiselno priključiti na ventilator, saj to zanj pomeni osebno samo hudo težko osebno izkušnjo in prav nobene prihodnosti. Nujna je dostojna nega, ne pa invazivni aparati za vsako ceno,« svetuje Zlatko Fras.
