Tisoč Zichyjevih hektarjev in pol Šaričeve Radenske še v zraku?

Popravni izpiti iz denacionalizacije: V Pomurju še vedno ni znano, kdaj in kako se bodo končali postopki, a Radenski kaže slabo
Objavljeno
15. marec 2019 09.50
Posodobljeno
15. marec 2019 09.50
Občina Beltinci je v grad vložila že pol milijona evrov lastnega denarja. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Radenci, Beltinci – Že več kot leto dni se na nekaterih upravnih enotah znova od začetka ukvarjajo z največjimi in najbolj zapletenimi denacionalizacijskimi zadevami, ki so jih pred časom že zaključili z zavrnitvijo zahtevkov upravičencev. Kot vse kaže, se bodo ponovljeni postopki še vlekli, saj upravne enote in drugi odločevalci mrzlično iščejo novo pravno »čarobno paličico«, podobno nemško-avstrijski finančno izravnalni pogodbi (FIP).


Možnosti za vnovično zavrnitev vračila so majhne.


S sklicevanjem na pogodbo, ki je po drugi svetovni vojni iz drugih držav pregnanim ali pobeglim avstrijskim državljanom omogočala minimalno odškodnino za preživetje in za nadaljevanje dela, ne pa tudi za odvzete nepremičnine, so namreč v upravnih enotah (UE) utemeljili 32 zavrnitvenih odločb za denacionalizacijske zahtevke, vendar jih je ustavno sodišče konec leta 2017 razveljavilo. FIP namreč v nobenem primeru ni omogočala odškodnine za nepremičnine ali odvzeta podjetja, zato zdaj pravniki poskušajo najti podobno pogodbo ali zakon v Avstriji ali Nemčiji, na podlagi katerega bi lahko upravičenci v svoji državi po vojni dobili odškodnino za nacionalizirano premoženje, pri nas pa bi s tem izgubili status denacionalizacijskega upravičenca. A z iskanjem slabo kaže in zelo verjetno bo prej ali kasneje premoženje treba vrniti.
 

Kaj bo z Radensko?


image
Šaričevi dediči bi imeli skoraj polovico nekdanje Radenske. FOTO: Jože Pojbič/Delo


V Pomurju sta najodmevnejša takšna primera zahtevek Šaričevih za slabo polovico Radenske in Zichyjevih za beltinski grad in okoli tisoč hektarjev polj in gozdov. Pri Radenski gre za 48-odstotni lastniški delež Vilme Šarič v predhodnici Radenske, ki so ga nacionalizirali takoj po vojni. V prejšnjih postopkih so zastopniki njenega dediča Rudolfa Hoehn Šariča dokazali njuno državljanstvo, upravna enota pa je zahtevek zavrnila s sklicevanjem na FIP. Celotno takrat odvzeto podjetje bi bilo po oceni iz prvega denacionalizacijskega postopka danes vredno 50 milijonov evrov, kar bo skupaj z odškodnino za nezmožnost uporabe od začetka denacionalizacijskega postopka do zdaj v primeru morebitnega vračila za Radensko pomenilo ogromen finančni zalogaj. A tam za zdaj še nočejo komentirati zadeve in ne ocenjevati morebitnega finančnega bremena vračanja premoženja, ki ga Rudolf Šarič menda zahteva v naravi. Povedali so le, da v ponovljenem postopku Radenska aktivno sodeluje, da »sprejemajo določene ukrepe za zaščito svojih interesov in da denacionalizacijska zadeva ne vpliva na vsakodnevno poslovanje.«
 

Pri Zichyjevih naj bi šlo za fevdalno premoženje


image
Občina Beltinci je v grad vložila že pol milijona evrov lastnega denarja. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Nekaj več možnosti za ponovno zavrnitev vračila obstaja v primeru beltinske grofice Ifigenije Zichy. Na ministrstvu za kulturo, ki se po razveljavitvi zavrnilne odločbe na upravnem sodišču ukvarja z zahtevkom za vračilo beltinskega gradu, namreč proučujejo vprašanje fevdalnega izvora premoženja Zichyjevih. Na to, da naj bi to premoženje Zichyjevim dodelili ogrski monarhi in bi moralo po priključitvi Prekmurja kraljevini SHS preiti v last te nove monarhije, in ne v dokončno last Zichyjevih, je lani opozoril upokojeni prekmurski odvetnik Oskar Norčič, ki se je skliceval na doktorsko disertacijo zgodovinarja Ivana Zelka iz leta 1974. V podobno smer razmišljajo tudi na UE Murska Sobota, kjer s ponovnimi postopki za vračilo približno tisoč hektarjev kmetijskih površin in gozdov Zichyjevim še niso začeli, saj čakajo na izid neke pritožbe in ker še niso evidentirali vseh zahtevanih kmetijskih površin.