TNP zavrača predloge za spremembe zakona

Franc Kramar: O političnih predlogih občin za spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku odloča strokovna organizacija.

Objavljeno
14. december 2016 22.53
*bra* Severna triglavska stena
Blaž Račič
Blaž Račič
Bohinjska Bistrica – Zavod Triglavski narodni park (TNP) je zavrnil večino pobud parkovnih občin za spremembe zakona o TNP, kar je po besedah župana Bohinja Franca Kramarja »za parkovne občine nesprejemljivo« in nov dokaz, da se država o parku z občinami vedno pogovarja »s figo v žepu«.

Oktobra lani je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen v Bohinju županom parkovnih občin in drugim udeležencem posveta napovedala, da se bodo letos začele priprave za spremembo zakona o TNP, uradni postopek sprememb zakona pa se bo začel leta 2017. Občine so besede ministrice vzeli zares, pripravili predloge in pobude, zdaj pa je o (političnih) predlogih parkovnih občin odločala strokovna organizacija. Gre za izključno politična vprašanja, o katerih bi moralo odločiti politika, torej ministrstvo, ne zavod TNP, je povedal Franc Kramar.

S tem, ko so o pobudah občin odločali v upravi TNP in ne na ministrstvu za okolje, kot so pričakovali, je država, tako pravi Kramar, sporočila tudi, da zakona ne bo odprla za spremembe, saj da je zakon v redu. Odziv ministrstva na občini še pričakujejo, in kot pravi Kramar, bodo na ministrstvu verjetno povzeli stališče TNP. Občine bodo vztrajale, da je zakon treba spremeniti.

Pomembna skladnost s cilji in nameni narodnega parka

Bogomil Breznik, v. d., direktorja TNP, pravi, da je gradivo za zdaj še delovne narave in bo še predmet usklajevanj z ministrstvom in zavodom za varstvo narave. V TNP so se opredelili do 45 pobud, od tega je bilo le sedem smiselnih oziroma dopustnih, tri so bile delno dopustne, je povedal Breznik. Poudaril je, da morajo biti pobude občin skladne s cilji in nameni narodnega parka. Stališča uprave TNP je pred dnevi potrdil tudi strokovni svet TNP in o tem obvestil občine, kar je najbolj razburilo Franca Kramarja, ki je eden najglasnejših kritikov veljavnega zakona.

Brez denarja za infrastrukturne projekte

Državni lokacijski načrt za Vogel, ki ga je predvidel leta 2010 sprejet zakon o TNP, šest let po sprejetju zakona še ni izdelan, čeprav bi moral biti najpozneje v poldrugem letu po sprejetju zakona. Sedež parka ni v največji parkovni občini (Bohinj) kot je določil zakon, zato tudi ni denarja za infrastrukturne projekte v parkovnih občinah, največje probleme poudarja Kramar, ki opaža še, da se povečuje demografska ogroženost v parkovnih občinah, mladi se odseljujejo, kmtijstvo in turizem kot zelo pomembna gospodarski dejavnosti se zaradi zakonskih omejitev ne moreta razvijati.

Ministrstvo za okolje in prostor se bo odzvalo danes.