Zunanji minister: veleposlanik, ki ga je Tanja Fajon odpoklicala

Tone Kajzer bo zunanji minister v četrti vladi Janeza Janša, so sporočili koalicijski partnerji danes zvečer, ko so objavili dokončno listo kandidatov za ministrske stolčke. 

Tone Kajzer je slovenski diplomat in nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA, ki ga je takrat na položaj imenovala tretja Janševa vlada. Pred tem je med drugim opravljal diplomatske funkcije na zunanjem ministrstvu in bil veleposlanik na Finskem in na Danskem.

V ZDA Slovenija pošilja četrtega veleposlanika v petih letih

V središču političnega spora se je znašel leta 2022, ko je predsedniku SDS Janezu Janši poslal fotografijo interne diplomatske depeše zunanjega ministrstva. V depeši ni šlo za tajne varnostne informacije, temveč za obvestilo notranjega ministrstva drugim resorjem, da ena od predsedniških kandidatk zbira podpise podpore za kandidaturo.

Težava ni bila toliko vsebina dokumenta, ampak dejstvo, da je Kajzer depešo nepooblaščeno posredoval osebi zunaj diplomatskega sistema. Ko je Janša fotografijo depeše objavil na družbenem omrežju twitter (danes X), je bilo mogoče razbrati tudi podatke o pošiljatelju, zaradi česar je zunanje ministrstvo ugotovilo, da je prišlo do kršitve zakona o zunanjih zadevah in pravil ravnanja z diplomatsko dokumentacijo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je zato predčasno odpoklicala Kajzerja z mesta veleposlanika v Washingtonu. Zaradi razrešitve je SDS kasneje vložila interpelacijo zoper ministrico. 

Kakšna stališča zastopa? 

Tone Kajzer je februarja letos za Radio Ognjišče ocenil, da svet vstopa v novo geopolitično obdobje, v katerem diplomacija brez vojaške in politične moči nima prave teže. Ob zaostrenih razmerah na Bližnjem vzhodu in pogajanjih o iranskem jedrskem programu je poudaril strateški pomen energije in Hormuške ožine ter opozoril na globalno rivalstvo med demokratičnimi in avtoritarnimi sistemi. »Energija je danes praktično številka ena v globalni tekmi,« je povedal. Glede vojne v Ukrajini je dejal, da je nadaljnja pomoč Ukrajini pomembna za evropsko varnost, Slovenija pa mora kot članica EU in Nata delovati odgovorno in verodostojno.

V intervjuju za Demokracijo je zagovarjal proameriško in protikitajsko usmeritev ter kritiziral zunanjo politiko vlade Roberta Goloba, zaradi katere je Slovenija postala neverodostojna članica Nata. Dejal je tudi, da je zagovarjala preveč ideološke teme, kot so podnebna politika, migracije in priznanje Palestine, namesto nacionalnih interesov.

Po njegovem mnenju Kitajska predstavlja sistem, nezdružljiv z zahodnimi demokratičnimi vrednotami, Rusijo pa vidi kot vse bolj odvisno od Kitajske. Po njegovem bi morala Slovenija tesneje sodelovati z ZDA, zlasti na področju tehnologije in razvoja umetne inteligence.