Tomaž Gantar, kandidat za ministra za zdravje dobil zeleno luč
Uspešno je prestal zaslišanje pred matičnim parlamentarnim odborom, ki se je začelo ob 9. uri končalo pa pred nekaj minutami. Zanj je glasovalo 13 poslancev.
Odpri galerijo
Tomaž Gantar bo kot minister v najtežjih časih, ko državo napada koronavirus, prevzel najzahtevnejši resor. FOTO: Blaž Samec/Delo
Tomaž Gantar je že bil slabi dve leti minister v času vlade Janeza Janše in kasneje Alenke Bratušek, a se je odločil za predčasen odhod. V odstopno izjavo je med drugim zapisal, da je korupcija v resnici velik problem zdravstva (in celotne države).
Tedanje vlade mu tudi ni uspelo prepričati, da bi ustavila omejevanje števila zaposlenih v zdravstvu, ker je to po njegovem mnenju dolgoročno škodljivo. Zaradi težav pri sprejemanju interventnega zakona ni imel možnosti z reformo zagotoviti dodatnih, nujno potrebnih sredstev za zdravstvo, kar ga je dodatno razočaralo.
Ker se mu danes obeta podpora, se bo lahko na ministrski funkciji, ki jo bo prevzel v za zdravstvo najtežjem obdobju, znova izkazal. Lahko bo začel urejati težave, ki so ostale tako rekoč iste oziroma so se zdaj s širjenjem novega koronavirusa le še dodatno zaostrile.
Stvari, ki v zdravstvu čakajo na boljše čase, ostajajo že vrsto let nespremenjene. Z odhodom vsakega novega ministra – Gantar bo že 15. po vrsti – in nekontinuiteto začrtanih procesov pa se le še poslabšujejo.
Čakalne dobe so predolge, ambulante družinske medicine ostajajo brez potrebnih zdravnikov, obstoječi pa tožijo nad prevelikimi administrativnimi obremenitvami. Sindikat Fides je že pred časom zahteval, naj zdravniki delajo dosledno po modri knjigi standardov in normativov, napovedali pa so tudi vztrajanje pri izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema.
Te zahteve bodo torej zagotovo tiste, s katerimi se bo morala spoprijeti nova vlada. Nujno in hitro bo morala sprejeti dolgo pričakovane zakonske spremembe, ki bodo omogočale učinkovito delovanje zdravstvenega sistema ter poskrbele za kakovostno in varno delo vseh izvajalcev, torej zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov.
Spremeniti bo treba zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravniški službi, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sprejeti nov zakon s področja vodenja javnih zdravstvenih zavodov in nov zakon, ki bo urejal nekrivdno odškodninsko odgovornost. Na zdravniški zbornici poleg naštetega pričakujejo, da se bo nadaljeval zakonodajni postopek za zakon o interventnih ukrepih za stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema, ki so ga predlagali za skrajševanje čakalnih vrst.
Urediti bo treba še način financiranja zdravstva, izboljšati poslovanje bolnišnic, poskrbeti za zamenjavo obrabljene opreme, obnovo dotrajanih prostorov in poenotenje informacijskih sistemov.
Zdaj je na vse rak rane v zdravstvenem sistemu pokazal tudi novi koronavirus.
Gantar je dejal, da je bil problem koronavirusa v začetku podcenjen, češ da gre za bolezen, podobno oziroma malo hujšo kot gripa, ter da je razdalja metra učinkovita za preprečevanje širjenja okužbe.
A kot poudarja, je nevarnost bolezni bistveno večja, bolezen pa je bistveno bolj kužna, kot je bilo ocenjeno v začetku. Ob tem pa niso samo starejši tisti, ki so ogroženi, ampak je v Italiji dva odstotka med tistimi, ki imajo hud potek bolezni, starih med 18 in 45 let.
Število okuženih z novim koronavirusom v Sloveniji raste eksponentno, in če bomo obdržali ta trend, bomo v kratkem imeli neobvladljivo število obolelih, je dejal. »Hitro naraščanje števila okuženih pomeni hitro naraščanje števila tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno oskrbo v bolnišnicah, pri čemer so te zmogljivosti omejene,« je povedal.
Tako želijo upočasniti širjenje virusa, da bi lahko postopoma obravnavali te bolnike, ne vseh naenkrat.
Dodal je, da lahko le upamo, da so strogi ukrepi še pravočasni. Danes namreč ni več problem vnašanja virusa iz tujine, ampak da se širi med prebivalstvom.
Zato so po njegovem mnenju smiselni pozivi, da se ljudje samozaščitno obnašajo in izogibajo vsakim večjim družbam. Kriterij prepovedi združevanja več kot sto ljudi in držanje metra razdalje je po njegovi oceni neumnost, saj nekdo, ki kiha in kašlja, lahko tudi v tem primeru širi virus.
Države, ki so striktno izvajale ukrepe, so bile pri tem učinkovite, kot je, denimo, Kitajska, je navedel.
Če bi na Slovenijo projicirali razmere v Italiji, bomo v kratkem potrebovali več kot 200 respiratorjev. Medtem ko jih imamo trenutno 168, je od teh prostih za uporabo morda 20 ali 30.
»Ne smemo dopustiti, da pride do tega, da bo zdravnik odločal, koga bo pustil in koga priklopil na aparat. Če bo koncentracija bolnikov nenadoma prevelika, zdravstveni sistem tega ne bo prenesel,« je opozoril. Tako bi po njegovih besedah potrebovali vsaj sto dodatnih respiratorjev, pa tudi ostalo opremo.
Po njegovem mnenju bo nujno razbremeniti zdravstveni sistem nenujnih pregledov in posegov ter ločiti osebje in poti med kužnimi ter nekužnimi. Že ob vstopu v zdravstvene zavode je treba ločiti okužene in neokužene. Predvidena so tri različna delovišča v zdravstvu – eno za administrativne potrebe, drugo delovišče za obravnavo urgentnih stanj in delovišče za obravnavo bolnikov s sumom na okužbo s koronavirusom.
»Ni potrebe po paniki, ampak treba se je zavedati stanja in se striktno držati navodil,« je dejal.
Opozoril je, da so težave z dobavo že naročene opreme, saj države, ki imajo to opremo, omejujejo dobavo. Poleg tega so številke o potrebah bistveno prenizke, kot so bile sprva ocenjene, da bi zaščitili zdravstvene delavce.
Po njegovih navedbah bi potrebovali milijon mask s posebno zaščito, tri milijone navadnih mask, pol milijona zaščitnih očal, pol milijona oblek, 200.000 rokavic, več kot sto dodatnih bolniških postelj, sto ali 200 ventilatorjev, razkužila itd.
Kot je dejal, je ena redkih možnosti, da opremo poskušamo dobiti prek Kitajske. Tam se trend umirja, proizvajalci so cenovno ugodnejši, prav tako izdatno pomagajo Italiji.
Nekatera zdravila, ki naj bi učinkovala pri zdravljenju bolezni covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus, so v Sloveniji na razpolago. A ker gre za toksična, jih je treba uporabiti le pri najhuje bolnih.
Kitajci in Italijani so šli v nabavo tudi nekaterih drugih zdravil. Ampak, kot je opozoril, je treba preveriti podatke o učinkovitosti zdravil s strokovnega vidika, saj noče, da bi nekdo spet poskušal narediti posel iz težke situacije, v kateri smo se znašli.
Tedanje vlade mu tudi ni uspelo prepričati, da bi ustavila omejevanje števila zaposlenih v zdravstvu, ker je to po njegovem mnenju dolgoročno škodljivo. Zaradi težav pri sprejemanju interventnega zakona ni imel možnosti z reformo zagotoviti dodatnih, nujno potrebnih sredstev za zdravstvo, kar ga je dodatno razočaralo.
Ker se mu danes obeta podpora, se bo lahko na ministrski funkciji, ki jo bo prevzel v za zdravstvo najtežjem obdobju, znova izkazal. Lahko bo začel urejati težave, ki so ostale tako rekoč iste oziroma so se zdaj s širjenjem novega koronavirusa le še dodatno zaostrile.
Osebni podatki:
Poklicna pot:
- rojen 21. marca 1960 v Kopru.
Poklicna pot:
- 1987 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
- 1994 je opravil specializacijo iz urologije.
- 1995 je bil imenovan za sodnega izvedenca na področju kirurgije, kar ni več.
- 1996 je postal član, nato pa predsednik sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola.
- 1999 je bil imenovan za v. d. direktorja bolnišnice, ki jo je nato kot poslovni direktor vodil do 2004.
- 2002 je bil na lokalnih volitvah na neodvisni listi Koper je naš izbran v koprski mestni svet.
- 2004 je postal šef kabineta koprskega župana Borisa Popoviča.
- 2006 je bil na lokalnih volitvah izvoljen za župana občine Piran. Ves čas županskega mandata do 2010 je opravljal tudi zdravniško prakso v urološki ambulanti izolske bolnišnice.
- 2010 se je po porazu na lokalnih volitvah vrnil v kabinet župana Popoviča.
- 2010 je bil na sodišču oproščen obtožbe o napačnem predpisovanju zdravila eritropoetin v letih 1999–2001, s katerim naj bi si bolnišnica Izola, katere predstojnik je bil, zagotovila protipravno korist.
- 2011 je na predčasnih volitvah v državni zbor kandidiral na listi Desusa, vendar ni bil izvoljen.
- 10. 2. 2012 do 29. 11. 2013 je bil minister za zdravje.
- Po koncu mandata so mu očitali, da je kot minister podelil koncesijo Zasebni urološki ambulanti Medur in Železniškemu zdravstvenemu domu, kasneje pa v obeh tudi delal.
- Poslanec je bil do leta 2018 in je vodil tudi odbor DZ za zdravstvo.
- Septembra 2019 je odstopil kot podpredsednik stranke Desus, a je ostal njej član.
- Dela v urološki ambulanti SB Izola.
Izzivi za novega ministra
Stvari, ki v zdravstvu čakajo na boljše čase, ostajajo že vrsto let nespremenjene. Z odhodom vsakega novega ministra – Gantar bo že 15. po vrsti – in nekontinuiteto začrtanih procesov pa se le še poslabšujejo.
Čakalne dobe so predolge, ambulante družinske medicine ostajajo brez potrebnih zdravnikov, obstoječi pa tožijo nad prevelikimi administrativnimi obremenitvami. Sindikat Fides je že pred časom zahteval, naj zdravniki delajo dosledno po modri knjigi standardov in normativov, napovedali pa so tudi vztrajanje pri izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema.
Te zahteve bodo torej zagotovo tiste, s katerimi se bo morala spoprijeti nova vlada. Nujno in hitro bo morala sprejeti dolgo pričakovane zakonske spremembe, ki bodo omogočale učinkovito delovanje zdravstvenega sistema ter poskrbele za kakovostno in varno delo vseh izvajalcev, torej zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov.
Spremeniti bo treba zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravniški službi, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sprejeti nov zakon s področja vodenja javnih zdravstvenih zavodov in nov zakon, ki bo urejal nekrivdno odškodninsko odgovornost. Na zdravniški zbornici poleg naštetega pričakujejo, da se bo nadaljeval zakonodajni postopek za zakon o interventnih ukrepih za stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema, ki so ga predlagali za skrajševanje čakalnih vrst.
Urediti bo treba še način financiranja zdravstva, izboljšati poslovanje bolnišnic, poskrbeti za zamenjavo obrabljene opreme, obnovo dotrajanih prostorov in poenotenje informacijskih sistemov.
Zdaj je na vse rak rane v zdravstvenem sistemu pokazal tudi novi koronavirus.
Podcenjeni problem
Gantar je dejal, da je bil problem koronavirusa v začetku podcenjen, češ da gre za bolezen, podobno oziroma malo hujšo kot gripa, ter da je razdalja metra učinkovita za preprečevanje širjenja okužbe.
A kot poudarja, je nevarnost bolezni bistveno večja, bolezen pa je bistveno bolj kužna, kot je bilo ocenjeno v začetku. Ob tem pa niso samo starejši tisti, ki so ogroženi, ampak je v Italiji dva odstotka med tistimi, ki imajo hud potek bolezni, starih med 18 in 45 let.
Število okuženih z novim koronavirusom v Sloveniji raste eksponentno, in če bomo obdržali ta trend, bomo v kratkem imeli neobvladljivo število obolelih, je dejal. »Hitro naraščanje števila okuženih pomeni hitro naraščanje števila tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno oskrbo v bolnišnicah, pri čemer so te zmogljivosti omejene,« je povedal.
Tako želijo upočasniti širjenje virusa, da bi lahko postopoma obravnavali te bolnike, ne vseh naenkrat.
Dodal je, da lahko le upamo, da so strogi ukrepi še pravočasni. Danes namreč ni več problem vnašanja virusa iz tujine, ampak da se širi med prebivalstvom.
Zato so po njegovem mnenju smiselni pozivi, da se ljudje samozaščitno obnašajo in izogibajo vsakim večjim družbam. Kriterij prepovedi združevanja več kot sto ljudi in držanje metra razdalje je po njegovi oceni neumnost, saj nekdo, ki kiha in kašlja, lahko tudi v tem primeru širi virus.
Države, ki so striktno izvajale ukrepe, so bile pri tem učinkovite, kot je, denimo, Kitajska, je navedel.
Če bi na Slovenijo projicirali razmere v Italiji, bomo v kratkem potrebovali več kot 200 respiratorjev. Medtem ko jih imamo trenutno 168, je od teh prostih za uporabo morda 20 ali 30.
»Ne smemo dopustiti, da pride do tega, da bo zdravnik odločal, koga bo pustil in koga priklopil na aparat. Če bo koncentracija bolnikov nenadoma prevelika, zdravstveni sistem tega ne bo prenesel,« je opozoril. Tako bi po njegovih besedah potrebovali vsaj sto dodatnih respiratorjev, pa tudi ostalo opremo.
Po njegovem mnenju bo nujno razbremeniti zdravstveni sistem nenujnih pregledov in posegov ter ločiti osebje in poti med kužnimi ter nekužnimi. Že ob vstopu v zdravstvene zavode je treba ločiti okužene in neokužene. Predvidena so tri različna delovišča v zdravstvu – eno za administrativne potrebe, drugo delovišče za obravnavo urgentnih stanj in delovišče za obravnavo bolnikov s sumom na okužbo s koronavirusom.
»Ni potrebe po paniki, ampak treba se je zavedati stanja in se striktno držati navodil,« je dejal.
Opozoril je, da so težave z dobavo že naročene opreme, saj države, ki imajo to opremo, omejujejo dobavo. Poleg tega so številke o potrebah bistveno prenizke, kot so bile sprva ocenjene, da bi zaščitili zdravstvene delavce.
Po njegovih navedbah bi potrebovali milijon mask s posebno zaščito, tri milijone navadnih mask, pol milijona zaščitnih očal, pol milijona oblek, 200.000 rokavic, več kot sto dodatnih bolniških postelj, sto ali 200 ventilatorjev, razkužila itd.
Kot je dejal, je ena redkih možnosti, da opremo poskušamo dobiti prek Kitajske. Tam se trend umirja, proizvajalci so cenovno ugodnejši, prav tako izdatno pomagajo Italiji.
Nekatera zdravila, ki naj bi učinkovala pri zdravljenju bolezni covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus, so v Sloveniji na razpolago. A ker gre za toksična, jih je treba uporabiti le pri najhuje bolnih.
Kitajci in Italijani so šli v nabavo tudi nekaterih drugih zdravil. Ampak, kot je opozoril, je treba preveriti podatke o učinkovitosti zdravil s strokovnega vidika, saj noče, da bi nekdo spet poskušal narediti posel iz težke situacije, v kateri smo se znašli.
