Tonin: »Erjavec ve, da javno ne smem govoriti o podrobnostih«

Predsednik Knovsa se je odzval na Erjavčeve očitke, češ da laže, zlorablja komisijo in škodi slovenskim interesom.

Objavljeno
30. maj 2019 16.50
Posodobljeno
30. maj 2019 22.20
Tonin meni, da bo na žaljive opazke Erjavca najbolj učinkovito odgovorila resnica v končnem poročilu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
STA
STA
Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matej Tonin se je odzval na očitke ministra Karla Erjavca, češ da laže, zlorablja komisijo in škodi slovenskim interesom.

»Pravico imamo vedeti, zakaj je prišlo do nepravilnosti, ki jih je nenazadnje v vmesni sodbi ugotovilo tudi arbitražno sodišče,« je poudaril. Tonin je v odzivu izpostavil, da je obramba vpletenih v arbitražni fiasko s poudarjanjem, da bi morali na vse skupaj pozabiti, razumljiva, a v vsaki demokratični državi nesprejemljiva. V sporočilu za javnost je še zapisal, da z iskanjem resnice o stvareh, ki jih je arbitražno sodišče že ugotovilo in so dejstvo, ne moremo v ničemer ogroziti slovenskih interesov, lahko pa preprečimo tovrstne napake v prihodnosti.

Kot je poudaril Tonin, je dolžnost Knovsa, da ugotovi, ali je Sova pri arbitraži ustrezno izobrazila in tehnično opremila ljudi na zunanjem ministrstvu. Cilj poročila, ki ga bo pripravila komisija, pa je identifikacija pomanjkljivosti in šibkosti pri varovanju strateških interesov Slovenije, nato pa tudi priprava priporočil za njihovo odpravo.


 

Tonin: »Očitki o zlorabah so neverodostojni in podli.«


Tonin je v odzivu še navedel, da je Knovs sprejel sklep za pripravo poročila tudi z glasovi koalicijskih poslancev, prav tako so pred komisijo nekateri že, drugi pa še bodo, pričali prostovoljno, zato so očitki o zlorabah po njegovem neverodostojni in podli.
Ker je vsebina sredinih in tudi prihodnjih pričanj označena z oznako zaupno, bi bilo, tako Tonin, povsem nekorektno in tudi v nasprotju z zakonom, če bi o teh zadevah javno polemizirali.

»Minister Karel Erjavec ve, da javno ne smem govoriti o podrobnostih, kar mu trenutno omogoča napade na delo parlamentarne komisije in tudi name osebno,« je v odzivu še zapisal Tonin in dodal, da bo na žaljive opazke ministra najbolj učinkovito odgovorila resnica v končnem poročilu.

Knovs je v sredo opravil pogovore z bivšim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom ter zaslišal arbitra Jerneja Sekolca in nekdanjo agentko v arbitraži Simono Drenik.

Tonin je po seji povedal, da se pričanje bivših direktorjev Sove ne sklada s pričanjem Drenikove. Napovedal je, da bodo 4. junija opravili pogovore še s preostalimi bivšimi direktorji Sove. 28. junija bosta pred Knovsom pričala tudi bivša zunanja ministra Samuel Žbogar in Karl Erjavec, v komisiji pa razmišljajo, da bi na pogovor povabili še Vlasto Vivod in Tomaža Kunstlja.
 

Erjavec o Toninu: »On je notoričen lažnivec.«


Erjavec se je na dogajanje na Knovsu odzval po današnji seji vlade in uvodoma izrazil upanje, da se bo »počasi nehalo laganje Tonina«. Kot je navedel, je bil štiri leta tarča očitkov, da naj bi on zakuhal afero, da naj bi imele hrvaške tajne službe določene zadeve in da je bil predmet izsiljevanja, očitali pa so mu tudi vikend na Hrvaškem.

Po njegovih navedbah so se v zadnjem času zlasti s strani Tonina pojavile govorice, da naj bi on naročil Drenikovi pogovore s Sekolcem. A je Tonin v sredo povedal, da je Sekolec priznal in obžaloval napako, je spomnil Erjavec. Erjavec je v svojih, do Tonina ostrih izjavah še dejal, da od poslanca, ki vodi tako pomembno komisijo, pričakuje, »da je ne bo več zlorabljal«. Po njegovih navedbah ne gre »le za zlorabo v primeru prisluškovalne afere, ampak je enak primer interpelacija«, kjer da se mu neresnično očita zlorabo vojaške obveščevalne službe. Glavni cilj »pritiskov« nanj pa je po njegovem mnenju zlasti oslabitev vlade.

Na vprašanje, ali razmišlja o ukrepih zoper Tonina, je nekdanji zunanji minister sprva odgovoril: »On je notoričen lažnivec. Z njim je težava.« Če se bo to nadaljevalo, napoveduje, da bo moral poiskati pravno varstvo.
 

Drenikova vidi predvsem politizacijo


Simona Drenik je za Televizijo Slovenija ocenila, da gre pri obuditvi prisluškovalne afere, povezane z arbitražo, za politizacijo. Ob tem je izrazila presenečenje, da je Tonin po seji dejal, da se pričanje bivših direktorjev Sove Andreja Rupnika in Zorana Klemenčiča ne sklada s pričanjem Drenikove. Tako kot v sredo je nekdanja agentka v arbitraži o meji s Hrvaško za Dnevnik Televizije Slovenija povedala, da je na seji Knovsa odgovarjala na vprašanja v skladu z njegovim mandatom.

Poudarila je še, da je bila v času prisluhov njenim pogovorom s slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem prepričana, da je bila dovolj zaščitena, a da danes na vse gleda drugače. »Danes bi ravnali drugače,« je izpostavila.

»Gotovo, in v to sem prepričana, Slovenija ni bila edina stranka, ki je bila vključena v takšno ex-parte komunikacijo, seveda pa neposrednih dokazov za to ni,« je še povedala.

»Mislim, da smo lahko tudi zadovoljni, da je Slovenija uspela s svojo argumentacijo. Nenazadnje mislim, da se tega zaveda tudi Hrvaška«, je povedala Drenikova. Hrvaška namreč po njenih besedah kljub očitkom o kompromitaciji postopka in o ničnosti arbitražnega postopka ni izkoristila vseh postopkov, ki so ji pravno na razpolago. »Mislim, da so vedeli, da ne bi bili uspešni,« je izpostavila.

Po njeni oceni je sodba zelo korektna. V Sloveniji je namreč potekala razprava, ali bo dobila dve tretjini ali eno tretjino Piranskega zaliva, na koncu pa je dobila okoli 80 odstotkov. Poleg tega je status voda notranje morske vode. »Takšnega statusa Piranski zaliv ne bi imel niti po sporazumu Drnovšek-Račan,« je dejala.

Pozneje je v oddaji Tarča izrazila prepričanje, da bi Hrvaška v vsakem primeru našla razlog, da ne izvrši razsodbe arbitražnega sodišča, ki ji ne bi bila popolnoma v korist. »V mednarodnem pravu namreč ni izvršbe, ni prisile za spoštovanje mednarodnega prava,« je pojasnila.

Spomnila je na druge mednarodnopravne obveznosti Hrvaške – od sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), do memoranduma iz Mokric, vprašanj v zvezi z nasledstvenim sporazumom, odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. »Tisti, ki je mislil, da bo Hrvaška zlahka izvršila arbitražno razsodbo, ni bil pozoren na pretekla ravnanja Hrvaške,« je še menila Drenikova.