»Poškodovanost dreves zaradi podlubnikov je zadnja štiri leta približno enaka,« pravijo na zavodu za gozdove, kjer se zavedajo, da so se te dni, ko se temperature zraka v senci dvignejo nad 15 stopinj, začeli spet razmnoževati podlubniki. Zaradi njih so v najhujšem letu, 2016, morali posekati 2,3 milijona kubičnih metrov lesa.

Ti nekajmilimetrski hrošči – najbolj znan je smrekov lubadar –, ki se zavrtajo v debla dreves in se v ugodnih razmerah hitro razmnožujejo, so lani v naših gozdovih povzročili za 564.000 kubičnih metrov poseka, večinoma smreke. Posek zaradi žuželk je predstavljal 14 odstotkov celotnega poseka – ta je znašal štiri milijone kubičnih metrov –, delež poseka zaradi vseh sanitarnih vzrokov (bolezni, naravnih ujm in drugih vzrokov) pa 32 odstotkov celotnega poseka.

Podlubniki imajo pod drevesno skorjo pravi rovni sistem. Foto Andreja Neve Repe

Lani so največ dreves zaradi lubadarja posekali na gozdnogospodarskem območju (GGO) Slovenj Gradec, in sicer dobrih 100.000 kubičnih metrov lesa ali pet odstotkov manj kot leto pred tem. Sledilo je GGO Novo mesto, kjer se je količina lubadark ustavila pri nekaj manj kot 71.000 kubičnih metrih. Na GGO Bled so posekali 68.000 kubičnih metrov lubadark, sledilo je GGO Kočevje z 59.000 kubičnimi metri. »Lanske vremenske razmere razvoja podlubnikov v povprečju niso niti pospešile niti zadržale,« pravijo na zavodu za gozdove.

Lanski podatki o sanitarni sečnji skupaj s trendi zadnjih let, ko je bilo te od 26 do 45 odstotkov celotnega poseka, kažejo upadanje sanitarnega poseka. Gozdarji so med letoma 2014 in 2019 odkazali veliko večje količine lubadark: leta 2016 so zaradi podlubnikov odkazali 2,3 milijona kubičnih metrov lesa, sanitarna sečnja – torej skupaj z boleznimi, ujmami ipd. – pa je predstavljala kar 62 odstotkov celotnega poseka. Ta je bil polovico večji kot zdaj in je znašal šest milijonov kubičnih metrov lesa. Dve leti pred tem pa je sanitarna sečnja predstavljala celo 66 odstotkov celotnega poseka; znašal je 6,3 milijona kubičnih metrov lesa.

Lubadar_Posek

Škoda, ki jo povzročajo podlubniki, za lastnika gozda pomeni izgubo donosa lesa, če podlubniki napadejo smreke, ki še polno priraščajo. Vrednost lesa se zmanjša tudi zaradi gliv modrivk, ki živijo v rovih podlubnikov in obarvajo les, obenem pa se zaradi podlubnikov povečajo stroški obnove gozda, če po poseku nastanejo večje ogolele gozdne površine, ki jih v Sloveniji poznamo le zaradi lubadarja. Pogosto so zaradi lubadarjev večji tudi stroški poseka in spravila.

Zato so gozdarji še marca pozvali približno 900 lastnikov gozdov, naj izvršijo odločbe, ki so jih prejeli pozno jeseni in pozimi, da so do konca marca, ko lubadarji še niso aktivni, posekali in iz gozda odpeljali še približno 30.000 kubičnih metrov lesa iglavcev, ki jih je napadel lubadar. »Pravočasna izvedba poseka in uničenje zalege pod skorjo napadenih dreves je eden najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje škode v gozdovih zaradi podlubnikov v letu 2026, pa tudi ohranjanja zdravih gozdov na splošno,« pravijo na zavodu za gozdove. Kot dodajajo, lahko prve letošnje napade podlubnikov pričakujemo aprila, na hladnejših območjih pa maja.

Lani sta bila zaradi podlubnikov najbolj prizadeta sever in jug Slovenije. Foto Zavod za gozdove Slovenije

Poleg tega, da gozdarji poudarjajo, zakaj je pomembno, da se v prvem delu leta odkrije in poseka čim več napadenih dreves in se jih odpelje iz gozda na lupljenje ali v predelavo, pozivajo lastnike gozdov, naj redno pregledujejo svoj gozd in o morebitnih poškodbah obvestijo gozdarje zavoda za gozdove: »Čimprejšnja sanacija je pomembna za ohranitev kakovosti oziroma cene lesa, predvsem pa zaradi preprečevanja sekundarnih poškodb po podlubnikih.«