Cinkarna Celje je zgrajena na nasipu iz nevarnih odpadkov

Celje – Cinkarna Celje je med 15 podjetji, v katerih bo država svoje deleže prodala. Prav za potrebe prodaje opravljen okoljski pregled pa je pokazal, da je večji del sedanje proizvodnje Cinkarne na Kidričevi 26 zgrajen na odpadkih, ki so v Cinkarni nastali v več kot 140 letih delovanja. »S tem smo seznanili ministrstvo za okolje in upoštevali bomo navodila, ki jih bomo dobili,« pravi predsednik uprave in direktor Tomaž Benčina.

Predvsem gre za vzpostavitev merilnih mest za ugotavljanje morebitnega vpliva podtalnice bližnjih vodotokov na okolje in zdravje ljudi na širšem območju zunaj Cinkarne. Članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič pojasnjuje, da jih bo vzpostavitev tovrstnega monitoringa stala okoli 140.000 evrov, letni strošek monitoringa pa okoli 150.000 evrov. »Nad rezultati smo presenečeni,« pa dodaja direktor in predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina.

Presenetljivi rezultati

Cinkarna je pri družbi Environ Poland naročila okoljski skrben pregled za svoje lokacije v Celju in za deponije odpadkov Za Travnikom in v Bukovžlaku pri Celju ter za Mozirje. V tovarni so na več mestih odvzeli vzorce zemlje in podtalnice, avgusta in septembra pa zunaj tovarne tudi nad podzemnim cevovodom za sadro, pri odlagališčih Bukovžlak in Za Travnikom. Vzorčili so tudi odloženo titanovo sadro in kmetijsko zemljo v Začretu ter v Mozirju. Samo v tovarni so na globinah do pet metrov vzeli 142 vzorcev zemlje in 42 vzorcev podzemne vode, Environ pa je v njih iskal prisotnost 22 težkih kovin, tudi titana in talija.

Rezultati so bili presenetljivi. V Cinkarni so pričakovali, da bodo podatki o onesnaženju v tovarni podobni onesnaženju tal in vode v širšem celjskem okolju. Toda pokazalo se je, da je območje tovarne od globine pol do 4,7 metra nasuto z odpadki pretekle dejavnosti podjetja. V Cinkarni so zato pregledali arhive in ugotovili, da so nasipi iz industrijskih odpadkov z vednostjo takratnih oblasti nastali v času od petdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Nasipe so takrat prekrili z zemljo in pozidali, asfaltirali ali ozelenili. Zaradi tega so v zdaj odvzetih vzorcih tal presežene kritične vsebnosti težkih kovin, ki so značilne za topilniške odpadke iz proizvodnje cinka in ostanke praženja piritne rude. Povsod so povišane vsebnosti cinka, pogosta tudi antimona, arzena, barija, kadmija, bakra, svinca, niklja in kobalta. Podobno je s podzemnimi vodami na območju tovarne. Na odlagališčih sadre in odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak pa sedanje odlaganje sadre ne povzroča povišanih vsebnosti težkih kovin in niti talija v sadri niso našli. V Mozirju onesnaženja tal ni, na kmetijskih zemljiščih v Bukovžlaku in Za Travnikom pa so presežene koncentracije enake kot v naravnih tleh brez onesnaženja.

Čakajo na navodila

Uprava je oktobra z ugotovitvami seznanila javnost in pristojne organe. Zdaj v Cinkarni pravijo, da čakajo na navodila okoljskega ministrstva in da jih bodo v celoti izpolnili, z dodatnimi meritvami pa bo treba ugotoviti še vpliv na zunanje okolje.

Environ Poland je Cinkarni predlagal, da vzpostavi stalni monitoring podzemnih voda, vpliva onesnaženja na vodotoka Hudinja in Vzhodna Ložnica, po potrebi ukrepa za zmanjšanje vpliva, dokonča pa naj tudi saniranje odlagališč v Bukovžlaku in Za Travnikom.

O vplivu novih spoznanj na proces prodaje delniške družbe Cinkarna Celje direktor Benčina pravi, da je bilo logično pričakovanje, da bo potencialni investitor pred odločitvijo želel vzpostaviti ničelno stanje. »Na proces prodaje spoznanja ne bodo vplivala, niti na ceno Cinkarne to ne bo premočno vplivalo,« meni Benčina.