Tovornjaki bodo prehitevali še naprej

Prepoved prehitevanja tovornjakov velja le v konicah, ki za zakonodajalca trajajo šest ur. Gneča je tudi ob drugih urah.

Objavljeno
10. avgust 2020 08.50
Posodobljeno
10. avgust 2020 08.52
V petih letih so vozniki tovornjakov na slovenskih cestah povzročili 1871 prometnih nesreč, zaradi nepravilnega prehitevanja pa so jih zakrivili 41. FOTO: Tadej Regent
Ljubljana – Kako pogosto vas na avtocesti med vožnjo po prehitevalnem pasu preseneti tovornjak, ki se nenadoma odloči za prehitevanje in nenadno zapelje pred vaše vozilo? Potem pa po polžje prehiteva dolgo kolono na tako ali tako prometno preobremenjeni cesti. Ponavadi vozniki tovornjakov to storijo prav tistim, ki spoštujejo in vzdržujejo nekoliko večjo varnostno razdaljo, sicer se takšni nenadni cestni manevri ne bi ravno srečno izšli.

Če je kdo upal, da bi ob takšni gostoti prometa odgovorni v državi prepovedali nevarna prehitevanja s tovornjaki, se je motil. Zdelo se nam je, da bi se lahko tudi v Sloveniji ravnali po tistih državah, kjer odločneje omejujejo prehitevanje tovornjakov na dvopasovnih cestah. Omejitve prehitevanja so težkim tovornjakom v Sloveniji določili pred trinajstimi leti. Leta 2008 so prepoved prehitevanja omejili v času večjih prometnih obremenitev, torej med 6. in 9. ter 14. in 17. uro.

Z določitvijo takšnih omejitev so krojači slovenskih prometnih predpisov sami dokazali, da odločitev o samo delni omejitvi prehitevanja ni povsem in v celoti logična. Če je namreč omejitev prehitevanja tovornjakov smiselna med 14. in 17. uro (ker je tedaj na cesti gneča), je prav toliko smiselna vselej, ko je na cesti podobna gneča. Saj omejitev ni določena zaradi ur, ampak zaradi gostote vozil na določeni cesti.


Kaj o omejevanju prehitevanja pravijo odgovorni?


Z agencije za varnost prometa so nam odgovorili, da tovornjak, ki je zaradi prehitevanja v povprečju hitrejši za 3,6 kilometra na uro, razdaljo 100 kilometrov prevozi tri minute prej. Približno toliko časa bi torej pridobil tovornjak, ki bi s prehitevanjem med Koprom in Ljubljano vozil nekoliko hitreje, kot bi sicer lahko zaradi vožnje v počasnejših kolonah. Na agenciji so seveda poudarili, da počasnejša vožnja prispeva k varovanju okolja in manj nesrečam. Res pa zmanjševanje hitrosti in ponovno pospeševanje še bolj negativno vpliva na okolje.

Glede varnosti pa, da je prometna policija leta 2017 zabeležila 1288 kršitev, pred dvema letoma 958 in lani 1441 kršitev voznikov tovornih vozil pri prehitevanju na avtocestah. V petih letih, torej od 2015 do 2019, so vozniki tovornjakov na vseh slovenskih cestah povzročili 1871 prometnih nesreč, zaradi nepravilnega prehitevanja pa skupaj samo 41 nesreč, torej le 2,2, odstotka od vseh vzrokov za nesreče, ki so jih povzročili šoferji tovornjakov. V vseh petih letih pa sta bili zato lažje ranjeni samo dve osebi.

Zaradi navedenih večletnih statističnih podatkov tako v agenciji za varnost prometa ocenjujejo: »Obstoječa prometna ureditev, ob doslednem upoštevanju pravil cestnega prometa vseh udeležencev, ne predstavlja prometno-varnostne problematike, ki bi terjala nujne in takojšnje prilagoditve in spremembe ureditve. Posledično za zdaj tudi niso bile predlagane spremembe splošne prepovedi prehitevanja tovornih vozil na avtocestah in hitrih cestah.«

image
Omejitev prehitevanja tovornjakov ne bodo dodato omejevali. FOTO: Blaž Račič


Malo nadzora, veliko neuvidevne vožnje


Podobno stališče zagovarja tudi upravljavec avtocest Dars, kjer so nam odgovorili, da ne razmišljajo o pobudi za prepoved prehitevanja za tovornjake, saj spremljanje prometnega dogajanja ne kaže, da je to največji varnostni problem na slovenskih avtocestah. »Preveč prepovedi lahko povzroči slabe razmere za voznike tovornjakov. Ko ni prometne konice, ni smiselno, da voznike tovornjakov omejujemo. Če bi bili prisiljeni voziti za počasnejšim tovornjakom, bi bili prav gotovo nestrpni, kar lahko pomeni večje tveganje za morebitne napake voznikov tovornjakov.«

Dars je navedel primer statistike števca Pšata na odseku med Domžalami in Šentjakobom, kjer je števec sredi novembra zabeležil, da je v šestih urah prepovedi prehitevanja devet tovornjakov kršilo prepoved (torej le 1,5 tovornjaka na uro). Medtem ko je bilo v času dovoljenega prehitevanja v preostalih 18 urah dovoljenih prehitevanj 36 tovornjakov (ali dva tovornjaka na uro). Tudi na Darsu so prejeli pobude za splošno omejitev prehitevanja težkih tovornjakov. »Menimo, da prometna pravila niso ohlapno napisana, ampak gre prej za stanje, ki je pogosto 'brez nadzora' in posledično brez sankcij. Ker se vozniki zavedajo, da je nadzora malo (ali ga ni), upajo tvegati neustrezne in neuvidevne vožnje,« so odgovorili z Darsa.

image
Kljub skromnemu nadzoru lani ugotovljenih 1441 kršitev. FOTO: Poklicna gasilska enota Celje


Z ministrstva za infrastrukturo so pojasnili, da so prepoved prehitevanja tovornih vozil (z nekaterimi izjemami) postavili že poleti 2007, ob kriteriju, da po teh cestah na dan v povprečju vozi vsaj 3000 tovornjakov. Prepovedi prehitevanja so nasprotovali avtoprevozniki, zato so marca 2008 omejitev prehitevanja določili le za tri jutranje in tri popoldanske ure.

Z omenjeno problematiko se je leta 2009 ukvarjala tudi delovna skupina za pripravo zakona o pravilih cestnega prometa in ugotovila: »Določba, ki bi po avtocestah in hitrih cestah dovoljevala tovornjakom le po skrajnem desnem prometnem pasu, bi povzročila še večji kaos v prometu in dodatne prometne zastoje na avtocestah ter s tem nastanek dodatnih nevarnih situacij za uporabnike avtocest. Prav tako pa bi tako striktna omejitev zahtevala stalen in zelo obsežen policijski nadzor ter posledično s tem tudi več tehničnih, kadrovskih in drugih virov.« Ministrstvo je v novem zakonu o pravilih cestnega prometa predvidelo razširitev pooblastil cestninskih nadzornikov tudi za področje prehitevanja, so še povedali na ministrstvo za infrastrukturo.