Tiskane izdaje
Ljubljana – Tožilka specializiranega državnega tožilstva Blanka Žgajnar v zadevi Farmacevtka ne bo smela uporabiti gradiva, ki je bilo proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi (PPU). Po naših informacijah je tako odločilo ljubljansko višje sodišče. Proti sklepu sodišča tožilka ne more uporabiti nobenega pravnega sredstva več.
Žgajnarjeva bo morala postopek proti Jankoviću nadaljevati z drugimi dokazi, brez uporabe tega, kar je policija pridobila s PPU. Višje sodišča je s svojo odločitvijo pritrdilo sodnici ljubljanskega okrožnega sodišča Mojci Kocjančič, ki je iz kazenskega spisa izločila oziroma določila uničenje gradiva, zbranega s PPU, saj se je dveletni rok, v katerem bi tožilka morala začeti kazenski pregon, iztekel. Rok je po presoji sodišča potekel 18. oktobra lani, tožilka pa je šele 10. aprila letos, torej skoraj sedem mesecev po prejemu ovadbe, ki jo je policija na specializirano tožilstvo posredovala 14. septembra lani, vložila zahtevo za preiskavo.
V utemeljitvi svoje odločitve se je višje sodišče sklicevalo na odločbo ustavnega sodišča, ki je v enem od primerov zakon o kazenskem postopku razložilo tako, da je to v prid stališču sodišča, ne tožilstva, saj samo izjava tožilstva, da se bo kazenski pregon proti osumljencu začel, ne zadošča.
Zamuda
Poročilo vodje specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, ki ga je pravosodni minister Goran Klemenčič julija pozval, naj pojasni, kaj se dogaja v zadevi Farmacevtka, po odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani nima več posebne teže. Furlan je opozoril, da če bo sprejeta razlaga sodišč, bo kazenski pregon zahtevnega kriminala zelo otežen ali celo nemogoč.
Po naših informacijah višje sodišče v primeru odločanja o pritožbi tožilke Blanke Žgajnar ni imelo posebno zahtevnega dela. V sklepu, s katerim je tožilkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, se je sklicevalo na nedavno odločitev ustavnega sodišča. To zakon o kazenskem postopku razume tako, da mora državni tožilec v dveh letih po izvajanju prikritih ukrepov začeti kazenski pregon (izsledke prikritih ukrepov mora poslati preiskovalnemu sodniku ali sodnemu senatu) ali izjaviti, da pregona ne bo. Lahko pa ne naredi ničesar. Ker Blanka Žgajnar, ki Jankovića preganja zaradi suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine v zadevi Farmacevtka, pravočasno ni storila ničesar – ne glede na pozive sodišča maja 2015, naj se izreče, kaj bo storila –, je sodišče sklenilo, da je treba gradivo, pridobljeno s prikritimi ukrepi, uničiti. Saj to, da je Žgajnarjeva sodišču aprila letos sporočila, da je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila zahtevo za preiskavo, pomeni zamudo dveletnega roka.
Iz odločitve višjega sodišča tako izhaja, da bo Blanka Žgajnar lahko nadaljevala postopek proti Jankoviću, vendar na podlagi drugih podatkov in dokazov, ki so bili, če so bili, zbrani v predkazenskem postopku. In seveda neodvisno od izsledkov, ki so jih prinesli prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih je policija proti ljubljanskemu županu izvajala do oktobra 2014. Možnosti, da bi izpodbijala sklep višjega sodišča, tožilka nima.
Tožilka je bila aktivna
Specializirano državno tožilstvo ima o računanju rokov povsem drugačno razlago kot sodišče. Prepričano je, da zakon o kazenskem postopku ne določa, da mora tožilec v dveh letih po prenehanju izvajanja preiskovalnih ukrepov vložiti zahtevo za preiskavo, ampak tožilca zavezuje k temu, da izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona. In Žgajnarjeva nikoli ni izjavila, da pregona ne bo začela. Prav nasprotno: kazenski pregon je aktivno izvajala, saj je na pristojno sodišče vložila predlog za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj, sodišče mu je ugodilo, tožilka pa je hkrati sodišču posredovala zbrane dokaze. Kazenski pregon, tako specializirano tožilstvo, pomeni vsakršno aktivnost državnega tožilca, ki je usmerjena v pregon storilca kaznivega dejanja, na primer tudi podaja predloga za hišno preiskavo, ki ga je Žgajnarjeva vložila januarja 2016.
Sofisticirani storilci v prednosti
Harij Furlan je prepričan, da v obsežnih in zapletenih zadevah ob dejstvu, da sta policija in tožilstvo izjemno obremenjena, v dveh letih po izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov ni mogoče zbrati dovolj dokazov, jih proučiti in sestaviti kakovostne zahteve za preiskavo ali obtožnice. Če bo sodna praksa tako razlagala zakon, potem bo pregon zahtevnega kriminala, pravi Furlan, precej otežen. Prepričan je, da bi bili ob takšni zakonski interpretaciji storilci zahtevnih kaznivih dejanj v bistveni (procesni) prednosti pred običajnimi, manj sofisticiranimi storilci.
